![\"Kolpa,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-kolpa1-400.webp\")
<\/p>\n
TURIZEM<\/p>\n
Za\u010detek sezone: v kampih ob Kolpi in Ko\u010devskem jezeru zadovoljni<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
Zanimanje za kampe je na obmo\u010dju Julijskih Alp veliko, je povedal Klemen Hren, strokovnjak za kampiranje, toda problem je, da tam kampi niso prav veliki. \u00bbImamo nekaj izjem, kot je kamp \u0160obec na Bledu, ki je eden najve\u010djih v Sloveniji, toda ve\u010dinoma so to manj\u0161i kampi, ki lahko sprejmejo od 100 do 200 ljudi, medtem ko srednje veliki kampi sprejmejo od 500 do 600 gostov, kar pa je za dva meseca, julija in avgusta, absolutno premalo. Mest v Julijskih Alpah poleti zmanjkuje. Tudi tip gostov je tu druga\u010den, kot ga poznamo v kampih ob morju. To so ljudje, ki so zelo aktivni, imajo radi naravne kampe, \u010dez dan jih v kampih ne bomo videli, ker so vsi na izletih s kolesom ali pe\u0161. Gre torej za goste, za katere pravimo, da si jih v Sloveniji \u017eelimo,\u00ab je pojasnil Klemen Hren.<\/p>\n
Med kampi, ki v Julijskih Alpah postavljajo standarde in vle\u010dejo razvoj naprej, so po mnenju Hrena kamp \u0160obec, Rivercamping Bled, kamp Koren v Kobaridu in kamp \u0160pik v Gozdu – Martuljku.<\/p>\n
Na vrhuncu sezone so kampi na obmo\u010dju Julijskih Alp prakti\u010dno stoodstotno zasedeni, rezervacije so postale pogosto nujne tudi za prostor za \u0161otor, ne le avtodom ali prikolico, zato danes spontano kampiranje sredi poletja skoraj ne obstaja ve\u010d.<\/p>\n
Cene precej vi\u0161je<\/p>\n
Toda tudi cene kampov so v zadnjih letih mo\u010dno narasle, \u0161e posebej po epidemiji covida, interes za kampiranje se je pove\u010dal, ponudba pa ni sledila povpra\u0161evanju. Na Gorenjskem najvi\u0161je cene dosegajo kampi v okolici Bleda, Bohinja in Kranjske Gore, ki so najbolj za\u017eelene destinacije na tem obmo\u010dju in kjer imamo tudi najbolje urejene kampe.<\/p>\n
\u00bbEna stran cene je ponudba, druga povpra\u0161evanje. Glede na to, da so kampi v tem gorskem delu julija in avgusta ve\u010d ali manj stoodstotno zasedeni, bi te\u017eko rekli, da je cena previsoka, je pa cena precej vi\u0161ja kot prej\u0161nja leta. Skupaj s preostalo draginjo se vi\u0161ajo tudi cene v kampih,\u00ab je razlo\u017eil Hren filozofijo ekonomije o ponudbi in povpra\u0161evanju. \u00bbGostje bi si seveda \u017eeleli, da bi bilo na voljo \u0161e ve\u010d parcel, ampak za zdaj je tako, da kampi bolj svetujejo ljudem, naj si pravo\u010dasno rezervirajo parcelo, ali pa zahtevajo od gostov, ki opravijo rezervacijo, da imajo rezervacijo za minimalno dve ali tri no\u010di.\u00ab<\/p>\n
Cene kampov se v najbolj za\u017eelenih delih Alp, to so predvsem Dolomiti, v glavni sezoni gibljejo med 35 in 50 evri za dve osebi, \u0161otor in avto na dan. Na Ju\u017enem Tirolskem so kampi v glavnem dra\u017eji kot v Bene\u010diji. V tem okviru vas bo stala tudi no\u010d kampiranja v Julijskih Alpah, \u010de govorimo o preprostem kampiranju s \u0161otorom. V primeru, da si boste za\u017eeleli parcelo ali elektriko, se znesek povi\u0161a. Cenej\u0161e kot v Julijskih pa je kampiranje v Kamni\u0161ko-Savinjskih Alpah, tam boste \u0161e vedno na\u0161li kampe brez zasoljenih cen, a prav tako lepo urejene in nekatere \u0161e s pridihom preprostega, tradicionalnega kampiranja.<\/p>\n
![\"Konec](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-iStock-2235061900-1000.webp\")
<\/p>\n
Divje kampiranje je prekr\u0161ek, ki se kaznuje z globo, \u010de poteka na javnem kraju, ki za to ni dolo\u010den, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika. \/ Foto: iStock<\/p>\n
Zanimivo, da je bolj proti zahodnim Alpah kampiranje cenej\u0161e. V francoskih Alpah boste za dve osebi s \u0161otorom in avtomobilom od\u0161teli od 15 do 20 evrov na dan, v centru Zermatta v \u0160vici boste za \u0161otor in dve osebi od\u0161teli le 20 evrov, ob \u017denevskem jezeru vas bo na vrhuncu sezone preprosto kampiranje s \u0161otorom za dve osebi stalo 35 evrov, pod najvi\u0161jo evropsko goro Mont Blanc na italijanski strani pa se bo znesek za dve osebi ustavil pri okoli 30 evrih s takso vred, medtem ko je na francoski strani kampiranje tako in tako cenej\u0161e.<\/p>\n
Razloge, zakaj so pri nas kampi na obmo\u010dju visokogorja toliko dra\u017eji kot v zahodni Evropi, pojasni Klemen Hren: \u00bbPri nas je povpra\u0161evanja ogromno, prostora pa premalo, kampi so zasebni ter zato stro\u0161ki investicij in vzdr\u017eevanja visoki. Ob\u010dinski kampi v tujini pa niso ustvarjeni z namenom maksimalnega zaslu\u017eka, ampak za podporo lokalnemu turizmu. Njihov cilj je, da se vzdr\u017eujejo, ne pa da ustvarjajo visoke dobi\u010dke.\u00ab<\/p>\n
Luksuzno kampiranje?<\/p>\n
Zadnja leta se vse bolj spreminja tudi tradicionalni koncept kampiranja. Na nekdaj le ravnih travnatih povr\u0161inah so zrasli glamping \u0161otori, mobilne hi\u0161ke, bazeni in luksuzne parcele z razgledom. Dober primer tega je Rivercamping Bled na Gorenjskem, ki poleg neparcelinarnega prostora, ki ga ni mogo\u010de vnaprej rezervirati, ponuja razli\u010dne parcele, bazen, glamping \u0161otore in mobilne hi\u0161ice. Kot pravi Klemen Hren, pa Slovenija pri tem \u0161e ni pretiravala. Ve\u010dina kampov ostaja precej klasi\u010dnih, najve\u010d vlaganj pa gre v prenovo sanitarij. Prav sanitarije danes veljajo za prvo ogledalo kampa in pogosto odlo\u010dajo o tem, kako ga ocenijo gostje in tuji avtomobilski klubi.<\/p>\n
V francoskih Alpah boste za dve osebi s \u0161otorom in avtomobilom od\u0161teli od 15 do 20 evrov na dan, v centru Zermatta v \u0160vici boste za \u0161otor in dve osebi od\u0161teli le 20 evrov, ob \u017denevskem jezeru pa vas bo na vrhuncu sezone\u00a0 preprosto kampiranje s \u0161otorom za dve osebi stalo 35 evrov.<\/p>\n
Med kampi, ki v Julijskih Alpah postavljajo standarde in vle\u010dejo razvoj naprej, so po mnenju Hrena kamp \u0160obec, Rivercamping Bled, kamp Koren v Kobaridu in kamp \u0160pik v Gozdu – Martuljku. \u00bbTi kampi vlagajo v digitalne rezervacije, interaktivne zemljevide, bolj\u0161o infrastrukturo, prenovljene sanitarije in dodatno ponudbo. \u0160e posebej \u0160obec velja za kamp, ki ga spremljajo vsi drugi, in ko ta dvigne standarde ali cene, mu trg pogosto sledi,\u00ab odgovarja Hren.<\/p>\n
Premalo postajali\u0161\u010d za avtodome<\/p>\n
Veliko razprav, predvsem po dru\u017ebenih omre\u017ejih, je zadnje tedne spro\u017eil nov pristop enajstih ob\u010din na obmo\u010dju Julijskih Alp do kampiranja na \u010drno. Po novem lahko posameznik za nedovoljeno kampiranje pla\u010da tudi do 500 evrov kazni. Gre predvsem za primere, ko avtodomarji prespijo na parkiri\u0161\u010dih, ob rekah ali na naravnih lokacijah, kjer to ni dovoljeno. Posebej problemati\u010dna so obmo\u010dja Poso\u010dja in Bohinja, kjer poleti prostora v kampih preprosto zmanjka. Kot je mogo\u010de razbrati iz spletnih objav medob\u010dinskega in\u0161pektorata in redarstva Bled, Bohinj in \u017delezniki, pa so te dni redarji \u017ee v polnem teku in lovijo prekr\u0161karje.<\/p>\n
V Sloveniji divje kampiranje urejajo zakon o varstvu javnega reda in miru ter lokalni ob\u010dinski odloki. Zakon divje kampiranje opredeljuje kot prekr\u0161ek, ki se kaznuje z globo, \u010de poteka na javnem kraju, ki za to ni dolo\u010den, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika.<\/p>\n
Da je v Sloveniji premalo postajali\u0161\u010d za avtodome\u200b, to je urejenih lokacij za kratkotrajno parkiranje avtodomov za eno ali dve no\u010di, poudari tudi Klemen Hren. Tak\u0161ni sistemi v tujini delujejo odli\u010dno. \u00bbV Dolomitih je povsem obi\u010dajno, da ima vas pet do deset mest za avtodome, kjer lahko gost ostane 24 ali 48 ur, brez kampiranja, a povsem legalno. V Sloveniji je takih re\u0161itev premalo,\u00ab opozarja in kot dober primer izpostavi Planico, kjer je postajali\u0161\u010de za avtodome, ki zelo dobro re\u0161uje obmo\u010dje Kranjske Gore in je polno. Toda podobne potrebe obstajajo tudi v Bohinju, Mojstrani in na poso\u0161ki strani.<\/p>\n
Pomanjkanje strategije<\/p>\n
Kot je \u0161e prepri\u010dan Hren, na tem podro\u010dju sicer ni potrebe po kakr\u0161nem koli subvencioniranju te vrste turizma v smislu brezpla\u010dnih postajali\u0161\u010d, kajti vsak avtodomar si gotovo lahko privo\u0161\u010di od 10 do 30 evrov za no\u010ditev, \u010de je ob tem omogo\u010dena tudi nekak\u0161na oskrba in je lokacija zanimiva. \u00bbLjudje si kupijo avtodom iz razli\u010dnih razlogov, nekateri iz \u017eelje po spoznavanju novih krajev, raziskovanju gastronomske ponudbe, eni pa tudi iz \u017eelje po cenej\u0161ih po\u010ditnicah. Tu so pa\u010d razlike precej\u0161nje, tako kot povsod. So pa seveda razlike tudi med avtodomarji, nekateri upo\u0161tevajo pravila, posamezni pa ne in ti posamezni primeri potem me\u010dejo slabo lu\u010d na vse,\u00ab je dejal.<\/p>\n
Najve\u010dji problem slovenskega kamping turizma pa Hren vidi v pomanjkanju jasne strategije. Po eni strani ob\u010dine omejujejo nove kampe, predvsem na poso\u0161ki strani, po drugi strani kaznujejo kampiranje na \u010drno, vmes pa ni dovolj legalnih re\u0161itev za avtodomarje in kratkotrajne goste. \u00bbPolo\u017eaj ni ro\u017enat, gostov je veliko, prostora premalo, alternativ pa skoraj ni,\u00ab je \u0161e dejal Klemen Hren.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kampiranje je dolgo veljalo za preprost, dostopen in bolj spontan dopust. \u0160otor, avtodom in prikolica so pomenili svobodo,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":152427,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[166,17636,22749,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-152426","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-gorenjska","tag-julijske-alpe","tag-kampi","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116881435431825059","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152426","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=152426"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152426\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/152427"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=152426"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=152426"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=152426"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}