{"id":152555,"date":"2026-07-08T04:48:09","date_gmt":"2026-07-08T04:48:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/152555\/"},"modified":"2026-07-08T04:48:09","modified_gmt":"2026-07-08T04:48:09","slug":"masha-cordin-v-sankt-antonu-zima-je-glavna-vse-se-vrti-okoli-turizma-in-gastronomije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/152555\/","title":{"rendered":"Masha Cordin v Sankt Antonu: Zima je glavna, vse se vrti okoli turizma in gastronomije"},"content":{"rendered":"

Sankt Anton am Arlberg velja za\u00a0znano\u00a0smu\u010darsko\u00a0sredi\u0161\u010de,\u00a0ki slovi tako po vrhunskih\u00a0smu\u010di\u0161\u010dih kot po \u017eivahnem apres-ski dogajanju.\u00a0Pozimi ga preplavijo smu\u010darji z vsega sveta, poleti pa se dogajanje umiri ter\u00a0prestavi na ritem\u00a0ljubiteljev pohodni\u0161tva in kolesarstva.\u00a0<\/p>\n

\"Zimska<\/p>\n

Zimska sezona v St. Antonu je kraljica tamkaj\u0161njega turizma.
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Masha Cordin je oba obraza kraja, v katerem\u00a0je zima alfa in omega turizma, poletje pa lahko spomni tudi na mesto duhov, spoznavala\u00a0prakti\u010dno vse \u017eivljenje. Zgodba sogovornice iz Zapu\u017e je tesno povezana z dru\u017einsko tradicijo hotelirstva, ki jo je sredi preteklega stoletja za\u010del pisati njen dedek.\u00a0\u017de v otro\u0161tvu je\u00a0med po\u010ditnicami v St. Antonu pomagala pri delu v dru\u017einskem hotelu, v zadnjih petih letih pa \u0161e pobli\u017eje\u00a0spoznala nekatere pomembne dele tamkaj\u0161njega turisti\u010dnega ustroja.<\/p>\n

Zgovorno\u00a0Gorenjko,\u00a0za katero bo Slovenija vedno njen dom, bi \u017eivljenje kaj lahko odpeljalo v profesionalno smu\u010danje, njen o\u010de Karl je nekdanji\u00a0avstrijski alpski smu\u010dar v hitrih disciplinah, a je ostalo le pri hobiju. Je pa\u00a0vsakdan njenega \u017eivljenja na Tirolskem, kjer\u00a0\u017eivi in dela v \u010dasu\u00a0zimske in poletne sezone, postala gastronomija. V rubriki Prek meja je spregovorila tudi o tem, kako je videti delo v turisti\u010dnem zimskem sredi\u0161\u010du, kdo od turistov je najbolj radodaren pri napitninah, koliko lahko zaposleni zaslu\u017eijo z njimi, pa tudi o pla\u010dah, cenah, Tirolcih in gostih, med katerimi ne manjka\u00a0imen iz sveta \u0161porta in zabave.<\/p>\n

Masha, s Tirolsko ste povezani od rojstva, zadnja leta pa tam pre\u017eivite zajeten del leta. Kje natan\u010dno ste stacionirani?
Trenutno \u017eivim in delam v kraju Sankt Anton am Arlberg, ki je bil vedno moj drugi dom. Gre za tirolsko smu\u010darsko sredi\u0161\u010de, znano po vsem svetu, pribli\u017eno pet ali \u0161est ur vo\u017enje oddaljeno od Radovljice, iz bli\u017eine katere sicer prihajam. Smo nedale\u010d od Nem\u010dije in kak\u0161no uro oddaljeni od \u0161vicarske meje. Predvsem pozimi, ko je glavna turisti\u010dna sezona, sem prihajajo gostje z vsega sveta.<\/p>\n

\"Dru\u017einski<\/p>\n

Dru\u017einski hotel Nassereinerhof, v katerem je pri delu pomagala \u017ee v otro\u0161tvu, zadnja leta pa dela v drugem hotelskem objektu.
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

O\u010de je od tukaj, mama pa je Slovenka. Moj dedek je pred ve\u010d desetletji tu kupil stavbo, jo spremenil v hotel in se za\u010del ukvarjati s to dejavnostjo. Pred pribli\u017eno 60 leti je sem na delo pri\u0161la moja teta, pred 35 leti pa \u0161e moja mami, tako da sem bila prakti\u010dno celo otro\u0161tvo razpeta med Slovenijo in Avstrijo.<\/p>\n

Ko so bile po\u010ditnice med sezono in je mami tukaj delala, sem bila tu tudi jaz in pomagala v dru\u017einskem hotelu. Tako sem odra\u0161\u010dala malo v Sloveniji in malo tukaj. Zadnjih pet let pa sem ve\u010dinoma tukaj. Ne zmeraj, saj se, ko ni sezone, vra\u010dam v Slovenijo, sicer pa tukaj delam v gastronomiji.<\/p>\n

\u010ce \u017eivi\u0161 v Sankt Antonu, na\u010deloma dela\u0161 v gastronomiji, turizmu, to je skoraj neizogibno, saj se vse vrti okoli tega, ali pa se vsak dan vozi\u0161 drugam v slu\u017ebo. A v\u00a0tem primeru je bolj smiselno \u017eiveti v mestu. Na\u0161\u00a0kraj je namre\u010d izrazito turisti\u010dno usmerjen, zato je gastronomija ena izmed glavnih dejavnosti, je\u00a0pomemben del \u017eivljenja in vsakdana tukaj.\u00a0<\/p>\n

\"Mashina<\/p>\n

Mashina dedek in babica, ki sta pred ve\u010d kot 70 leti kupila stavbo in jo preuredila v hotel. Pred tem je bila tu kova\u010dnica in po\u0161tna postaja.
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Povejte kaj ve\u010d o dru\u017einskem hotelu.\u00a0
Dru\u017eina Cordin se je sem preselila iz Vorarlberga.\u00a0Spomnim se, ko\u00a0mi je o\u010de razlagal, da je neko\u010d spal nad pujsi, saj je bil tam tudi hlev, bila pa je tudi restavracija, kamor so neko\u010d zahajali ko\u010dija\u017ei. Dedek je vse skupaj preuredil v hotel, ostalo pa je vpra\u0161anje, kdo bo to prevzel.<\/p>\n

Mojega o\u010deta Karla hotelirstvo ni pretirano zanimalo, raje je treniral smu\u010danje in postal \u010dlan avstrijske reprezentance. Hotel je prevzel njegov brat, danes pa ga vodi njegov sin, moj bratranec Christian, ki postopoma dograjuje stvari.<\/p>\n

\"Ohranjena<\/p>\n

Ohranjena Jo\u017eefova soba, Josef Stub’n, v kateri je med potovanji \u010dez prelaz Arlberg po\u010dival in obedoval tudi cesar Franc Jo\u017eef I.
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Hotel Nassereinerhof je tako v lasti na\u0161e dru\u017eine \u017ee skoraj 80 let. Se je pa skozi stoletja razvil iz kova\u010dnice in po\u0161tne postaje. V njem je na primer ohranjena Jo\u017eefova soba, Josef Stub’n, v kateri je med potovanji \u010dez prelaz Arlberg po\u010dival in obedoval tudi cesar Franc Jo\u017eef I. Prvotna oprema sobe je v veliki meri ohranjena ter je lep primer ohranjene tirolske arhitekture in kulturne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n

Dru\u017einski hotel je nekako povpre\u010den, ne gre za kak\u0161en “zloglasen hotel”, kot so tu kak\u0161ni drugi.<\/p>\n

Med gosti se znajde tudi kar nekaj \u0161portnikov. Gostili smo Ingemarja Stenmarka, pri nas je bila tudi slovenska reprezentanca, na primer Ilka (\u0160tuhec, op. p.). Tu je bila tudi dru\u017eina Kosteli\u0107. Imam fotografijo, na kateri sem kot \u010disto majhna pun\u010dka v dru\u017ebi\u00a0Janice.<\/p>\n

A trenutno ne delam v dru\u017einskem hotelu, temve\u010d v zelo prijetnem hotelu, ki je v lasti mojih tukaj\u0161njih najbolj\u0161ih prijateljev.<\/p>\n

\"Mashin<\/p>\n

Mashin o\u010de Karl Cordin, v 60. in 70. letih preteklega stoletja odli\u010den avstrijski smu\u010dar v hitrih disciplinah, tudi nekdanji svetovni smuka\u0161ki podprvak, ki je ve\u010dkrat stal na zmagovalnem odru svetovnega pokala.
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Va\u0161 o\u010de je bil zelo uspe\u0161en smu\u010dar, med drugim svetovni smuka\u0161ki podprvak.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Vedno mu je bilo najbolj pomembno, da ga vidim kot obi\u010dajnega \u010dloveka,” pravi o o\u010detu.
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Res je bil uspe\u0161en. A moram povedati, da do nekje desetega leta nisem zares vedela, kak\u0161no kariero je imel. Doma so sicer bili pokali in fotografije, vendar se o njegovih dose\u017ekih v na\u0161i dru\u017eini nikoli ni veliko govorilo, ni se jih obe\u0161alo na veliki zvon.<\/p>\n

Tu je bil takrat pomembnej\u0161i\u00a0olimpijski medalist Karl Schranz. So pa tudi o\u010deta poznali, saj je dosegel dolo\u010dene rezultate, ampak v na\u0161i dru\u017eini se tega ni napihovalo. Vedno mu je bilo najpomembnej\u0161e, da ga vidim kot obi\u010dajnega \u010dloveka.<\/p>\n

\u0160ele pri desetih letih sem tako spoznala, da moj o\u010de ni bil kar en smu\u010dar. Verjamem, da je imel hotel neko\u010d veliko prednosti zaradi o\u010deta. Imeli smo veliko gostov, ki so pri\u0161li prav zaradi njega, saj so upali, da ga bodo tukaj sre\u010dali.<\/p>\n

Vas pa ni nikoli zaneslo profesionalno v smu\u010danje?<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V smu\u010danju je vedno videla hobi, ne pa \u0161portne kariere.
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Smu\u010danje je v na\u0161i dru\u017eini seveda mo\u010dno prisotno. Smu\u010dala je sestra, ki je bila zelo dobra, ampak je pri 18 letih kon\u010dala, pa tudi sama sem bila v smu\u010darskem klubu in tudi kar dobra, a me nikoli ni zanimalo v tej smeri, kot je o\u010deta. V smu\u010danju sem videla hobi, ne pa kariere.<\/p>\n

Pa tudi o\u010de je s smu\u010danjem za\u010del, ker ni hotel delati v hotelu. O\u010de mu je rekel: “Ali bo\u0161 delal ali pa pojdi trenirat.” Odlo\u010dil se je za smu\u010danje.<\/p>\n

\u0160e danes je zelo vesel, da nikoli nisem hotela postati smu\u010darka kot on, saj ve, \u010demu vse se je treba odpovedati in\u00a0kako zelo naporno je. Ravno pred kratkim mi je rekel, da so bili vsi “ogor\u010deni”, ko jim je rekel, da je vesel, da no\u010dem postati smu\u010darka. Pri\u010dakovali so, da bi si ravno on to \u017eelel, a jim je povedal, da pozna posledice in odrekanje.<\/p>\n

Zimska sezona je v smu\u010darski meki glavna. Kako pa je s poletno, sredi katere smo?
Zimska sezona je neprimerljivo mo\u010dnej\u0161a. Zima je alfa in omega tukaj\u0161njega turizma, saj gre za smu\u010darski kraj, ljudje prihajajo zaradi smu\u010danja, zelo mo\u010dni so apres-ski dogodki.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Poleti ljudje prihajajo zaradi gora, pohodni\u0161tva in kolesarjenja. Vzdu\u0161je je poleti veliko bolj umirjeno.”
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Poleti pa ljudje prihajajo zaradi gora, pohodni\u0161tva in kolesarjenja. Vzdu\u0161je je poleti veliko bolj umirjeno. Meni je poleti v\u010dasih celo nekoliko dolgo\u010dasno, saj se pozimi ves \u010das nekaj dogaja. Takrat je tudi na\u010din dela povsem druga\u010den, ve\u010d je stresa, ki ga poleti sploh ni, gostje so druga\u010dni, tempo je bistveno hitrej\u0161i.<\/p>\n

Kako dolgi sta poletna in zimska sezona?
Poletna sezona je pribli\u017eno enako dolga kot zimska, nekje \u0161tiri mesece. Na\u010deloma se za\u010dne v za\u010detku junija, kon\u010da pa v za\u010detku oktobra. Uradno. Se pa vsaka restavracija, vsak hotel lahko odlo\u010di po svoje. Tu, kjer trenutno delam, imamo poletno sezono zelo kratko. Sezona se je ravno za\u010dela, kon\u010dala pa se bo konec avgusta.<\/p>\n

So pa tudi hoteli, ki poleti ostanejo zaprti, saj se jim ne izpla\u010da odpirati. Poleti si vesel, \u010de kon\u010da\u0161 z ni\u010dlo, saj plusa takrat ne dela\u0161. No, morda ga kdo naredi, a ljudje poleti hotele odprejo bolj zaradi tega, da obdr\u017eijo delavce, da se ti nato vrnejo tudi za glavno, zimsko sezono, in jim ni treba vsaki\u010d iskati novih delavcev.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Poleti si vesel, \u010de kon\u010da\u0161 z ni\u010dlo, saj plusa takrat ne dela\u0161. No, morda ga kdo naredi, a ljudje poleti hotele odprejo bolj zaradi tega, da obdr\u017eijo delavce, da se ti nato vrnejo tudi za zimsko sezono.”
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Zima v St. Antonu je\u00a0glavna, cene sob so takrat vi\u0161je, hrana in pija\u010da sta dra\u017eji. Pozimi se ustvarja denar, v treh ali \u0161tirih mesecih mora\u0161 toliko zaslu\u017eiti, da pokrije\u0161 \u0161e preostalih osem mesecev. To je ogromno denarja. Nekaterim gre odli\u010dno in pozimi toliko zaslu\u017eijo, da nato osem mesecev \u017eivijo kot kralji.<\/p>\n

Zimsko sezono vsi za\u010dnejo pribli\u017eno isto\u010dasno, ko se odprejo \u017ei\u010dnice. To je vedno v prvem tednu decembra. Kdaj se vse skupaj zapre, pa je zelo odvisno od tega, kdaj je velika no\u010d. Gondole niso ve\u010d v lastni\u0161tvu Sankt Antona, ampak so jih kupili Nemci, tako da oni odlo\u010dajo o dol\u017eini sezone. Traja pa zimska sezona zagotovo do sredine aprila. Na\u0161 dru\u017einski hotel smo vedno odpirali prvi in zapirali zadnji. Tudi \u010de smo imeli le dva gosta, je vedno ostal odprt do takrat, kot smo se dogovorili v za\u010detku sezone.<\/p>\n

Kaj vse zajema va\u0161e delo v hotelu?\u00a0
Ko sem \u0161e delala v dru\u017einskem hotelu, sem opravljala razli\u010dna dela, pripravljala sem zajtrke in ve\u010derje, delala pa tudi na recepciji.<\/p>\n

Danes delam v hotelu Himmlhof, v katerem je moja glavna odgovornost organizacija in izvedba zajtrka. V hotel pridem zjutraj, pripravim vse potrebno, prinesem \u017eivila iz hladilnika in poskrbim, da je prostor pripravljen na prihod gostov. Goste sprejmem, jih pospremim do mize in poskrbim, da se po\u010dutijo dobrodo\u0161le. Pripravljam in stre\u017eem kavo, \u010daj, vro\u010do \u010dokolado, jajca, kar si pa\u010d za\u017eelijo.<\/p>\n

\"Masha<\/p>\n

Masha med delom v tradicionalni opravi, dirndlu, na katerega so Tirolci zelo ponosni.
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

\u010ce ima kdo posebne prehranske zahteve ali \u017eelje, na primer\u00a0da si \u017eeli avokado, ki sicer ni v redni ponudbi, ali dolo\u010deno vrsto mleka, se potrudimo, da mu to zagotovimo pri vsakem zajtrku. Pri nas velja, da gostom vedno posku\u0161amo ugoditi, pri nas beseda ne prakti\u010dno ne obstaja, razen \u010de gre res za kak\u0161no neuresni\u010dljivo \u017eeljo. A tega skoraj ni.<\/p>\n

Med zajtrkom skrbim, da gostom ni\u010desar ne zmanjka, ter se trudim, da je postre\u017eba hitra in prijazna. Posku\u0161am se \u010dim bolj prilagoditi vsakemu posamezniku. Nekateri se radi pogovarjajo, drugi pa imajo raje ve\u010d zasebnosti in miru.<\/p>\n

Poznati moram tudi alergene\u00a0in upo\u0161tevati dolo\u010dene prehranske\u00a0potrebe. \u010ce vemo, da je gost na brezglutenski prehrani, poskrbimo, da ga vsak dan \u010daka na primer brezglutenski kruh, pa tudi \u010de ga tisti dan morda ne bo jedel. \u017delimo, da se gostje pri nas po\u010dutijo kot doma, kar nam pogosto tudi sami povedo.<\/p>\n

Pri nas pogosto bivajo zelo zanimivi gostje. \u0160ele kasneje v\u010dasih ugotovimo, da gre za znane ali vplivne osebnosti. Spomnim se gosta, lastnika stavbe, v kateri vsako leto podeljujejo filmske nagrade oskarje. Bil je zelo preprost in prijazen, veliko sva se pogovarjala, \u0161e danes se spomnim, kaj je vsako jutro naro\u010dil za zajtrk. Gostili smo tudi nekatere igralce. Res zanimivo mi je, ko vidi\u0161, da so povsem normalni ljudje, ki so pri\u0161li na po\u010ditnice in \u017eelijo spro\u0161\u010deno u\u017eivati v dopustu. \u00a0<\/p>\n

Zajtrk traja do desete ure. Nato pospravimo zajtrkovalnico, posesamo in pomijemo, pripravimo vse potrebno za naslednji dan. Od 12. do 14. ure pomagam \u0161e v kuhinji pri pomivanju posode, pospravljanju in drugih opravilih. \u010ce je potrebno, prisko\u010dim na pomo\u010d tudi na recepciji.<\/p>\n

Bi rekli, da je bilo\u00a0prav to, da ste od nekdaj povezani s hotelirstvom, klju\u010dno, da\u00a0delate v tej panogi? Ste tudi \u0161tudirali v tej smeri?
\u010ce sem povsem iskrena, menim, da prav dolgo ne bom ve\u010d ostala v tem. Zagotovo je pomembno vplivalo, da sem bila\u00a0od malih nog vpeta v gastronomijo. Pri nas\u00a0je bilo\u00a0vedno tako, da smo, \u010de smo bili tu na po\u010ditnicah, delali, tako da to\u00a0pravzaprav niso bile\u00a0po\u010ditnice. Zjutraj smo vstali in delali. To sem sprejela kot del \u017eivljenja,\u00a0tu sem delala od 13 ali\u00a014 leta, vse “po\u010ditnice”, ni mi bila te\u017eava delati.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Pozimi se ustvarja denar, v treh ali \u0161tirih mesecih mora\u0161 toliko zaslu\u017eiti, da pokrije\u0161 \u0161e preostalih osem mesecev. To je ogromno denarja. Nekaterim gre odli\u010dno in pozimi toliko zaslu\u017eijo, da nato osem mesecev \u017eivijo kot kralji.”
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

V Ljubljani sem\u00a0pozneje \u0161tudirala \u017eivilstvo in prehrano. Po koncu \u0161tudija sem si\u00a0vzela prosto eno leto, nato pa sem \u017eelela\u00a0\u0161tudirati v Nem\u010diji, a je pri\u0161el covid-19. Ker sama nisem\u00a0prista\u0161 \u0161tudija na daljavo,\u00a0saj \u017eelim biti v predavalnici, v dru\u017einskem hotelu pa je primanjkovalo delavcev, sem rekla, da bom pomagala. Najprej poletno sezono, nato zimsko sezono … Vmes sem spoznala nekdanjega fanta, ki je od tu, se zaljubila, zanosila\u00a0in rekla, da bom ostala tu. \u010ce nisem\u00a0vedela,\u00a0kje bom delala, sem vedno lahko pri\u0161la sem na sezono in tu delala. Tako je tudi bilo.<\/p>\n

\"Svetovno<\/p>\n

Svetovno znana apres-ski ko\u010da MooserWirt, ki pozimi na smu\u010danje in zabavo privablja mno\u017eice.
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Eno od zim sem\u00a0delala tudi v znanem hotelu MOOSER, ki je v isti stavbi kot svetovno znana apres-ski ko\u010da MooserWirt.\u00a0Za zimsko sezono so takrat iskali nekoga na recepciji hotela. Glede na to, da sem \u017ee vse \u017eivljenje delala samo v dru\u017einskem hotelu, sem hotela videti, kako je delo videti v hotelu, ki je na res visoki ravni in kamor prihajajo gostje z neomejenimi koli\u010dinami\u00a0denarja.\u00a0Zanimiva izku\u0161nja, a iskreno mi gostje, njihovo obna\u0161anje, miselnost niso bili blizu, saj sama nisem tako odra\u0161\u010dala.<\/p>\n

Po rojstvu h\u010derke so se stvari spremenile, iskala sem slu\u017ebo, ki bi mi omogo\u010dila, da bi delala zjutraj, popoldne pa bi bila z njo.\u00a0V hotelu,\u00a0kjer sem zdaj, so mi \u0161li na roko, da lahko delam od ponedeljka do petka, od 7. do 14. ure, kar je luksuz.<\/p>\n

Je pa moja zgodba druga\u010dna od ljudi, ki so celotno otro\u0161tvo \u017eiveli tukaj, saj sem bila sama velik del otro\u0161tva v Sloveniji. \u010ce si tukaj odrasel, vidi\u0161, da je svet tu kot v nekem balon\u010dku, vezanem zgolj na gastronomijo. Ve\u010dina ljudi je vpeta v hotele ali\u00a0restavracije. Moja dru\u017eina sicer ima hotel, \u010de bi imela \u017eeljo, bi lahko to prevzela, ampak to ni moja \u017eelja.\u00a0<\/p>\n

\u010ce nisi tukaj odra\u0161\u010dal, ni lahko biti tukaj celotno leto. Ko tukaj ni sezone, skoraj nikogar ni, saj je vse zaprto. Mora\u0161 bit navajen, da je tukaj, ko ni sezone, dobesedno kot mesto duhov. Zelo “lu\u0161ten”\u00a0kraj, za otroka je lepo za odra\u0161\u010dati, saj si v naravi, v majhni skupnosti, vsak pozna vsakega, a ko ni sezone, tukaj ni veliko \u017eivljenja.<\/p>\n

Pozimi na delo sem prihajajo \u0160vedi, Norve\u017eani, Danci, ki pridejo delat, kaj privar\u010dujejo,\u00a0preden gredo nato \u0161tudirat. Imamo pa tudi\u00a0delavce iz Bosne in Hercegovine, Gr\u010dije in Anglije. Toplo priporo\u010dam to izku\u0161njo, tudi z vidika zaslu\u017eka.\u00a0Vedno sem primerjala Slovenijo in Avstrijo \u2013 in lahko re\u010dem, da se tukaj lahko res precej ve\u010d zaslu\u017ei.<\/p>\n

Ravno to sem vas \u017eelela vpra\u0161ati. Kako je s pla\u010dami? \u0160tevilni Slovenci so hodili, pa tudi \u0161e zdaj hodijo\u00a0na delo v Avstrijo, saj je zaslu\u017eek vi\u0161ji.
Iskreno, ena od stvari, zaradi katerih\u00a0sem tudi ostala gor, je\u00a0zaslu\u017eek. Tukaj se lahko zaslu\u017ei res dobro. V Sloveniji ne bi\u00a0nikoli toliko zaslu\u017eila. Verjamem, da kolikor sama zaslu\u017eim za dobrih 30 ur, v Sloveniji\u00a0marsikdo ne zaslu\u017ei v\u00a048 urah dela.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“\u010ce ti ni nerodno vpra\u0161ati, ali so bili zadovoljni, in jih prijazno povabiti, da pustijo napitnino, lahko na ta na\u010din zaslu\u017ei\u0161 precej ve\u010d.”
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Tukaj te res dobro pla\u010dajo, sploh \u010de ima\u0161 izku\u0161nje in \u010de\u00a0si\u00a0zna\u0161 izboriti. Pretiravati z zahtevami o pla\u010di\u00a0seveda tudi ne more\u0161,\u00a0mora\u0161 biti na realnih teh, ampak \u010de vidijo, da zna\u0161, so ti pripravljeni veliko pla\u010dati. Ob tem pa je pomembno \u0161e to, da\u00a0\u010de pride\u0161 delat sem za celotno sezono, ti skoraj vsak hotel ponudi zastonj preno\u010di\u0161\u010de in hrano. Se pravi, \u010de tukaj dela\u0161 vso\u00a0zimsko sezono, ima\u0161 le nekaj osnovnih stro\u0161kov, na primer \u010de se odlo\u010di\u0161, da gre\u0161 smu\u010dat ali pa ven jest. Ostalo je pokrito.<\/p>\n

Ko sem bila mlaj\u0161a, sem 98 odstotkov svoje\u00a0pla\u010de lahko dala na stran. \u010ce si sam in nima\u0161 dru\u017eine, lahko da\u0161 na stran na kar nekaj denarja, tudi dva tiso\u010d evrov na mesec.<\/p>\n

Mnogi svoje stro\u0161ke pokrijejo z napitnino in zanje niti ne porabljajo\u00a0pla\u010de. Meni je nekaj denarja uspelo privar\u010devati. Niso to milijoni, je pa\u00a0precej ve\u010d, kot bi mi uspelo v Sloveniji.<\/p>\n

Omenjate\u00a0napitnine. Kako si jih\u00a0razdelite?
Vsak hotel ima to podro\u010dje urejeno po svoje. Tam, kjer trenutno delam, si lastnika od napitnin ne vzameta ni\u010desar. Ves znesek razdelita med delavce. Pozimi sem na teden lahko dobila\u00a0200 evrov napitnine, kar je zame v hotelu, v katerem delam, zelo veliko. Za nekatere pa je to malo, saj lahko kot natakar v restavraciji ali apres-ski lokalu na teden prejme\u0161 \u0161e vi\u0161jo napitnino.<\/p>\n

Veliko je odvisno tudi od tega, kako se znajde\u0161, kako pristopi\u0161 h gostom. \u010ce ti ni nerodno vpra\u0161ati, ali so bili zadovoljni, in jih prijazno povabiti, da pustijo napitnino, lahko na ta na\u010din zaslu\u017ei\u0161 precej ve\u010d. Pomembna sta predvsem spro\u0161\u010den in iskren odnos. Ve\u010dina gostov, \u010de je z izku\u0161njo zadovoljna, napitnino z veseljem pusti.<\/p>\n

Kdo od turistov je\u00a0najbolj radodaren\u00a0pri napitninah?
Po mojih izku\u0161njah Ameri\u010dani. Navajeni so, da pustijo okoli 20 odstotkov napitnine, saj je pri njih doma to obi\u010dajna praksa. Tudi Angle\u017ei pogosto pustijo okoli deset odstotkov.<\/p>\n

Nekoliko druga\u010de je pri Nizozemcih in \u0160vedih, ki napitnine redkeje dajejo oziroma so pri tem bolj zadr\u017eani. Pri Nemcih pa je zelo te\u017eko posplo\u0161evati. V\u010dasih od kak\u0161ne dru\u017eine napitnine sploh ne pri\u010dakuje\u0161, pa jo na koncu kljub temu pustijo.<\/p>\n

Kako bi primerjali cene in \u017eivljenjske stro\u0161ke v Sloveniji in Avstriji?<\/p>\n

\"Njen<\/p>\n

Njen dom bo vedno Slovenija, pravi.
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Tako v Sloveniji kot v Avstriji hodim v Spar in lahko re\u010dem, da je tu ceneje.\u00a0Neko\u010d sem mislila, da moram pred vrnitvijo v Avstrijo vse nakupiti v Sloveniji, pa mi je\u00a0mami rekla, naj kupim gor, saj\u00a0je ceneje. Zdaj mi je na primer na misel pri\u0161el mle\u010dni namaz Philadelphia, ki je v Avstriji ob\u010dutno cenej\u0161i. Tudi veliko izdelkov za h\u010derko je ugodnej\u0161ih. \u010ce upo\u0161tevamo \u0161e vi\u0161je pla\u010de, je kupna mo\u010d v Avstriji \u0161e toliko ve\u010dja.<\/p>\n

Tudi za najemnine bi rekla, da so tu ni\u017eje. \u017divela sem v zelo prostornem stanovanju, 70 kvadratnih metrov ali pa \u0161e ve\u010d, pa je bila najemnina tiso\u010d evrov. Po pripovedih prijateljice je treba za\u00a0garsonjero v Sloveniji od\u0161teti tudi \u017ee 800 evrov.<\/p>\n

So pa nekatere stvari v Avstriji precej dra\u017eje, predvsem v turisti\u010dni sezoni. Pija\u010da v lokalih je lahko zelo draga, koktajli pozimi stanejo\u00a018 ali\u00a019 evrov. Poleti, ko ni glavne sezone, so cene nekoliko ni\u017eje. Tudi za kavo je obi\u010dajno treba od\u0161teti pet ali \u0161est evrov, dra\u017eji je tudi \u010daj, vro\u010da \u010dokolada pa lahko stane tudi deset evrov.<\/p>\n

Dobro poznate obe okolji, tako Slovenijo kot Tirolsko. Lahko med ljudmi povle\u010dete kak\u0161ne vzporednice ali pa izpostavite\u00a0razlike?
Pri tem moram poudariti, da \u017eivim v majhnem kraju, vasi. Dva meseca sem sicer delala na Dunaju, kjer je \u017eivljenje povsem druga\u010dno in si le \u0161tevilka. \u010ce pa govorim o\u00a0Antonu, je to zelo tesno povezana skupnost, v kateri se prakti\u010dno vsi poznajo. Ljudje hitro izvedo, kaj se dogaja, govorice se hitro \u0161irijo, \u0161e posebej, ko gre za manj prijetne stvari.<\/p>\n

V kraju je tudi nekaj zelo vplivnih dru\u017ein, ki imajo pomembno vlogo v lokalnem okolju. Moj ob\u010dutek je, da uspeh drugih sicer navzven podprejo, vendar je med ljudmi prisotne tudi precej tekmovalnosti.<\/p>\n

V\u010dasih imam ob\u010dutek, da nekateri la\u017eje sprejmejo neuspeh drugih kot njihov uspeh. Te\u017eko re\u010dem, da bi si med seboj ravno zelo privo\u0161\u010dili uspeh.<\/p>\n

Sli\u0161i se podobno stereotipu o slovenski zavisti, da “naj sosedu crkne krava”.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Noro\u00a0ponosni so na Tirolsko, na svojo pesem, na svojo narodno no\u0161o, pa tudi na naravo. Preprosto na to, da so Tirolci.”
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Nekako tako. Ne \u017eelim\u00a0govoriti slabo, ampak ob\u010dutek imam, da se te\u017eko za nekoga sr\u010dno veselijo, da mu uspe. Tu je morda podobno kot pravijo za Slovence, da smo malo\u00a0neprivo\u0161\u010dljivi.\u00a0Morda\u00a0je tega ve\u010d pri ljudeh, ki jim ni uspelo, ki niso uresni\u010dili svojih ciljev.\u00a0<\/p>\n

Sama sem obdana z\u00a0ljudmi, za katere\u00a0vem, da mi bodo pomagali, \u010de bom potrebovala pomo\u010d. Ima\u0161 ljudi, ki so ti pripravljeni pomagati, ima\u0161 pa tudi take, ki bi ti lahko pomagali, ampak ti namenoma ne bodo. Odvisno, v kak\u0161nem odnosu si. Govorim za na\u0161o\u00a0vas, ne \u017eelim posplo\u0161evati na celotno Avstrijo.<\/p>\n

So pa Tirolci, tako kot sem sama in kot so moji prijatelji v Sloveniji, zelo ponosni na to, od kod prihajajo. Vedno pravim, da sem Slovenka, nimam se za\u00a0Avstrijko. Moja h\u010derka je pol Avstrijka, pol Slovenka, a jaz jo dojemam kot\u00a0Slovenko.<\/p>\n

Tako kot so pravi Slovenci po mojem mnenju zelo ponosni na svojo Slovenijo in narod, lahko podobno re\u010dem za Tirolce. Oni so noro\u00a0ponosni na Tirolsko, na svojo pesem, na svojo narodno no\u0161o, dirndl, ki ga imam\u00a0v slu\u017ebi vedno oble\u010denega. Ponosni so tudi na naravo in preprosto na to, da so Tirolci.<\/p>\n

\u010ce vas vpra\u0161am, kje je va\u0161 dom, je odgovor verjetno precej jasen?
Brez dvoma je moj dom v Sloveniji. V Zapu\u017eah, pri Radovljici. Vsaki\u010d, ko pridem v Slovenijo, imam ob\u010dutek, da sem doma. Tukaj je ve\u010dina moje dru\u017eine, tukaj so prijatelji, s katerimi sem odra\u0161\u010dala. Tudi tu\u00a0sem si ustvarila prijateljstva, vendar so vezi iz otro\u0161tva nekaj posebnega.<\/p>\n

Prav zato me vse bolj vle\u010de v Slovenijo. Rada bi se preselila nazaj, \u010deprav se zavedam, da razmere na trgu dela niso preproste in da \u017eivljenje ni poceni. V\u010dasih je bila pla\u010da glavni razlog, da sem ostajala v Avstriji, danes pa denar zame ni ve\u010d na prvem mestu. Veliko pomembneje mi je, da sem tam, kjer so moje korenine, dru\u017eina in ljudje, ki mi najve\u010d pomenijo, kjer imam tudi s h\u010derko veliko ve\u010d mo\u017enosti za prosto\u010dasne aktivnosti.<\/p>\n

\""Zelo<\/p>\n

“Zelo ‘lu\u0161ten’ kraj, za otroka je lepo za odra\u0161\u010dati, saj si v naravi, v majhni skupnosti, vsak pozna vsakega, a ko ni sezone, tukaj ni veliko \u017eivljenja.”
\n Foto: Osebni arhiv Mashe Cordin <\/p>\n

Po vseh teh letih \u017eivljenja med dvema dr\u017eavama sem se naveli\u010dala nenehnih selitev. Selitve narodov imam po\u010dasi domov. \u017delim biti v Sloveniji, ne \u017eelim po nekaj tednih v Sloveniji re\u010di, da spet odhajam za tri ali\u00a0\u0161tiri mesece.<\/p>\n

Kdaj na\u010drtujete vrnitev v Slovenijo?
\u017delim se vrniti najkasneje po naslednji zimski sezoni. \u010ce bi \u017ee pred zimsko sezono dobila slu\u017ebo v Sloveniji, bi se \u017ee prej preselila. V gastronomiji v Sloveniji sicer\u00a0dobi\u0161 slu\u017ebo, \u010deprav sem rekla, da v Sloveniji v\u00a0gastronomij ne \u017eelim delati. Potem raje ostanem\u00a0tukaj. A\u00a0tudi to sem pripravljena delati za dolo\u010den \u010das, dokler ne dobim druge slu\u017ebe, saj mi je pomembneje\u00a0biti spet nazaj, pri mojih.<\/p>\n

Vedno pravim, da je Slovenija majhna in ‘fajn’, imamo vse\u00a0\u2013 naravo, gore in\u00a0morje.\u00a0V\u00a0radiju desetih kilometrov imam vse pri sebi, ve\u010dji del moje\u00a0dru\u017eine,\u00a0prijatelje. Hitro si, kjer \u017eeli\u0161 biti, tu v\u00a0dolini pa je druga\u010de. Kamorkoli se odpravi\u0161, se je treba precej voziti. Tudi do Innsbrucka, ki je najbli\u017eje ve\u010dje mesto, je pribli\u017eno ura vo\u017enje. Tudi zato\u00a0si vse bolj \u017eelim vrnitve v Slovenijo in \u017eivljenja, ki sem ga tam vedno bolj dojemala kot svojega.<\/p>\n

Preberite \u0161e:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Sankt Anton am Arlberg velja za\u00a0znano\u00a0smu\u010darsko\u00a0sredi\u0161\u010de,\u00a0ki slovi tako po vrhunskih\u00a0smu\u010di\u0161\u010dih kot po \u017eivahnem apres-ski dogajanju.\u00a0Pozimi ga preplavijo smu\u010darji…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":152556,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,40514,40511,3054,40513,62,37,58,60,38,40512,26488,115],"class_list":["post-152555","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-karl-cordin","tag-masha-cordin","tag-prek-meja","tag-sankt-anton-am-arlberg","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-st-anton","tag-tirolska","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116882552245152204","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152555","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=152555"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/152555\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/152556"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=152555"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=152555"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=152555"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}