{"id":15288,"date":"2026-03-05T23:18:16","date_gmt":"2026-03-05T23:18:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/15288\/"},"modified":"2026-03-05T23:18:16","modified_gmt":"2026-03-05T23:18:16","slug":"od-zgodovinskega-premika-v-sportu-do-slovenskega-preboja-v-vesolju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/15288\/","title":{"rendered":"Od zgodovinskega premika v \u0161portu do slovenskega preboja v vesolju"},"content":{"rendered":"<p>Ko je Matja\u017e Han prevzel ministrstvo za gospodarstvo, turizem in \u0161port, je prevzel resor, ki zdru\u017euje razli\u010dne svetove. Od re\u0161evanja podjetij v krizah in skrbi za turisti\u010dno gospodarstvo do dolgoro\u010dnih investicij v \u0161portno infrastrukturo in koordinacije slovenskih ambicij v vesolju. V \u0161tirih letih se je izkazalo, da je prav ta nenavadna kombinacija podro\u010dij omogo\u010dila \u0161tevilne premike. Za gospodarstvo, turizem in \u0161port je bilo na voljo 1,2 milijarde evrov razvojnih sredstev, ki bodo po oceni resorja krojili razvoj Slovenije v naslednjem desetletju.<\/p>\n<p>Eden izmed prebojnih premikov ministrstva se je zgodil na podro\u010dju \u0161porta. Sredstva, ki so jih preko Letnega programa \u0161porta namenili \u0161portnim programom, so se v zadnjih treh letih skoraj podvojila. \u0160tevilke so najbolj zgovorne: v primerjavi z letom 2022 je bil porast kar 132\u2011odstoten. S tem se je bistveno okrepila podpora programom za otroke in mladino, za invalide in starej\u0161e, za vrhunski \u0161port ter za rekreativne dejavnosti. Ministrstvo je podprlo ve\u010d kot tristo projektov na podro\u010dju \u0161portne infrastrukture v skupni vi\u0161ini 68 milijonov evrov, celotna vrednost investicij pa skupaj presega 242 milijonov evrov. Za temelje teh nalo\u017eb je poskrbel zakon iz leta 2022, ki je prvi\u010d omogo\u010dil stabilno financiranje \u0161portne infrastrukture po vsej dr\u017eavi.<\/p>\n<p>Revolucija v vesoljski politiki: od ESA do Artemisa<\/p>\n<p>Drugi veliki premik se je zgodil v vesoljski politiki. Slovenija je v tem mandatu prvi\u010d dobila celovito institucionalno in strate\u0161ko oporo za svoje ambicije. Vstop Slovenije kot polnopravne \u010dlanice v\u00a0Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) 1. januarja 2025 je bil simbolen in prakti\u010den prelom. Ustanovljena je bila Slovenska vesoljska pisarna, sprejeta je bila prva nacionalna vesoljska strategija do leta 2030, ustanovljen je bil izobra\u017eevalni center ESERO (European Space Education Resource Office), Slovenija pa se je pridru\u017eila tudi ameri\u0161kemu vesoljskemu programu Artemis. Proces, ki se je za\u010del s podpisom sporazumov in krepitvijo sodelovanja med univerzami, podjetji in dr\u017eavo, je kulminiral z vklju\u010ditvijo v mednarodne programe, ki presegajo okvire evropskega prostora. \u017de prej, leta 2022, je v vesolje poletel satelit TRISAT\u2011R, ki je simboli\u010dno nakazal smer, v katero je dr\u017eava \u017eelela iti.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" alt=\"Matja\u017e Han ob za\u010detku polnopravnega \u010dlanstva Slovenije v Evropski vesoljski agenciji (ESA). Vrh med Slovenijo in ESA se je pred dobrim letom dni odvijal v Rimskih termah. | Foto: STA\" class=\"article_content__inline_image js_imageLightbox is-clickable\" data-author=\"STA\" data-caption=\"Matja\u017e Han ob za\u010detku polnopravnega \u010dlanstva Slovenije v Evropski vesoljski agenciji (ESA). Vrh med Slovenijo in ESA se je pred dobrim letom dni odvijal v Rimskih termah.\" data-height=\"1066\" data-href=\"https:\/\/siol.net\/media\/img\/a5\/08\/38c17449983395d3bf96-uradni-dogodek-ob-zacetku-polnopravnega-clanstva-slovenije-v-evropski-vesoljski-agenciji-esa-vrh-med-slovenijo-in-eso.jpeg\" data-width=\"1600\" loading=\"lazy\" src=\"\/media\/img\/df\/a2\/4259deb7c6c8a0a7bad2-uradni-dogodek-ob-zacetku-polnopravnega-clanstva-slovenije-v-evropski-vesoljski-agenciji-esa-vrh-med-slovenijo-in-eso.jpeg\" title=\"Uradni dogodek ob za\u010detku polnopravnega \u010dlanstva Slovenije v Evropski vesoljski agenciji (ESA) - vrh med Slovenijo in Eso.\"\/><\/p>\n<p> Matja\u017e Han ob za\u010detku polnopravnega \u010dlanstva Slovenije v Evropski vesoljski agenciji (ESA). Vrh med Slovenijo in ESA se je pred dobrim letom dni odvijal v Rimskih termah.<br \/>\n Foto: STA <\/p>\n<p>Najve\u010dji investicijski cikel v zgodovini slovenskega turizma<\/p>\n<p>Medtem ko se je vesolje, odpiralo\u00a0je turizem do\u017eivljal eno svojih najbolj intenzivnih razvojnih obdobij. Za\u010del se je najve\u010dji investicijski cikel v zgodovini slovenskega turizma. S 121 milijoni evrov evropskih in doma\u010dih sredstev je ministrstvo spodbudilo za 278 milijonov evrov investicij v gorske centre, javno turisti\u010dno infrastrukturo in nastanitve z vi\u0161jo dodano vrednostjo. Klju\u010den premik je bila preobrazba smu\u010darskih centrov v celoletne destinacije, kar je bila ena od osrednjih strate\u0161kih ambicij resorja.<\/p>\n<p>Slovenija je hkrati dosegla tudi izjemen politi\u010dni uspeh. Leta 2025 je bila prvi\u010d izvoljena v izvr\u0161ni svet UN Tourism, novembra istega leta pa je postala njegov prvi podpredsedujo\u010di predstavnik. Ministrstvo je vzpostavilo tudi Nacionalno informacijsko sredi\u0161\u010de za turizem, ki je prvi\u010d zdru\u017eilo vse klju\u010dne analiti\u010dne podatke o turisti\u010dnih tokovih na enem mestu.<\/p>\n<p>Krizno upravljanje: poplave, energetska kriza in pomo\u010d gospodarstvu<\/p>\n<p>Mandat je obenem zaznamovalo krizno upravljanje. Po katastrofalnih poplavah avgusta 2023 je ministrstvo prevzelo klju\u010dno vlogo pri pomo\u010di gospodarstvu. Do druge obletnice poplav je bilo izpla\u010danih ve\u010d kot 142 milijonov evrov, od tega \u010detrtina v obliki predpla\u010dil za nujno pomo\u010d in preostanek kot povra\u010dila \u0161kode. Podjetjem, ki jih je prizadela energetska kriza, pa je dr\u017eava namenila dodatnih 255\u00a0milijonov\u00a0evrov. Vse skupaj je pomenilo eno najobse\u017enej\u0161ih intervencij dr\u017eave v gospodarski panogi v zadnjem desetletju.<\/p>\n<p>Spodbujanje investicij in tehnologije<\/p>\n<p>A mandat ni bil zanimiv le po krizah, temve\u010d tudi po ambicioznih investicijah. Podpisani so bili trije memorandumi za najve\u010dje nove industrijske projekte v zadnjih letih.\u00a0Lekov napredni center za biolo\u0161ka zdravila v Lendavi, vrednost 617 milijonov evrov, nova tovarna Palfingerja v Ormo\u017eu, vredna 70 milijonov evrov, in Revozova nalo\u017eba v proizvodnjo elektri\u010dnih vozil v Novem mestu, v vi\u0161ini 123 milijonov evrov.<\/p>\n<p>Vzporedno je dr\u017eava zagnala tudi strate\u0161ki program Misija GREMO, ki naj bi pomenil preboj Slovenije na\u00a0podro\u010dju\u00a0elektri\u010dne mobilnosti in baterijskih tehnologij. Do konca mandata so bile sklenjene \u0161tiri klju\u010dne pogodbe, vredne skoraj 70 milijonov evrov.<\/p>\n<p>Nov zagon tradicionalnih panog: les in rokodelstvo dobita sistemsko podporo<\/p>\n<p>Posebna pozornost ministrstva je bila namenjena tradicionalnim industrijam, predvsem lesu in rokodelstvu. Okoli 200 projektom v lesnopredelovalni industriji je bilo namenjenih 41 milijonov evrov za posodobitev in dvig dodane vrednosti, kar se je odrazilo tudi v rasti produktivnosti. Rokodelstvo je prvi\u010d dobilo sistemsko zakonsko za\u0161\u010dito in\u00a0finan\u010dne spodbude v vi\u0161ini 1,5 milijona evrov, kar doslej ni bila praksa.<\/p>\n<p>Za spodbujanje rabe lesa in lesarstva je bilo prek razpisov in promocij od leta 2022 do 2025 namenjenih ve\u010d kot pet milijonov evrov sredstev.<\/p>\n<p>Najpomembnej\u0161i sprejeti zakoni ali reforme<\/p>\n<p>Na zakonodajnem podro\u010dju je ministrstvo vodilo enega najbolj obse\u017enih reformnih ciklov v zadnjih letih. Sprejeti so bili novi zakon o udele\u017ebi delavcev pri dobi\u010dku, zakon o gostinstvu, zakon o dr\u017eavnih blagovnih rezervah, zakon o Kobilarni Lipica, zakon o poslovnem registru, zakon o ohranjanju in razvoju\u00a0rokodelstva in zakon o po\u0161tnih storitvah.\u00a0Spremenjen je bil zakon o gospodarskih dru\u017ebah in zakon o zagotavljanju finan\u010dnih sredstev za investicije v \u0161portno infrastrukturo.<\/p>\n<p>Visoka realizacija prora\u010duna, izzivi pri \u010drpanju evropskih sredstev<\/p>\n<p>Finan\u010dno je ministrstvo zaklju\u010dilo mandat z visoko realizacijo prora\u010duna \u2013 od 89 do 100 odstotkov pri integralnih sredstvih \u2013 ter z razdelitvijo 1,08 milijarde evrov nepovratnih sredstev in skoraj 360 milijonov evrov razli\u010dnih posojilnih oblik. U\u010dinkovitost porabe je bila visoka, a dinamika izvajanja sredstev EU je bila zaradi birokratskih izzivov v letu 2024 slab\u0161a, z\u00a049\u2011odstotno realizacijo.<\/p>\n<p>V \u010dasu mandata aktualne vlade je bilo dodeljenih 1,08 milijarde\u00a0evrov spodbud v obliki nepovratnih sredstev, namenjenih razvoju gospodarstva, turizma in \u0161porta. Prek posojilnih skladov je bilo dodeljenih 359,5 milijona\u00a0evrov\u00a0povratnih sredstev, sofinanciranih iz prora\u010dunskih virov in sredstev SID banke ter 171,9 milijona\u00a0evrov\u00a0povratnih sredstev EU in sredstev iz ponovne porabe. Ta sredstva so bila dodeljena v obliki posojil, lastni\u0161kega kapitala ter garancij za posojila.<\/p>\n<p>Kljub \u0161tevilnim dose\u017ekom je ostal vsaj en pomemben nedokon\u010dan projekt. Zakon o razvojnih kadrih, ki bi Sloveniji omogo\u010dil privabljanje vrhunskih mednarodnih talentov in konkuren\u010dnej\u0161e pogoje za visokotehnolo\u0161ko industrijo. Zaradi neusklajenosti med resorji, predvsem na podro\u010dju dav\u010dne politike, zakon ni bil sprejet.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ko je Matja\u017e Han prevzel ministrstvo za gospodarstvo, turizem in \u0161port, je prevzel resor, ki zdru\u017euje razli\u010dne svetove.&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":15289,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[7190,173,1164,7188,7191,59,61,62,37,58,60,38,7192,7189,52],"class_list":{"0":"post-15288","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-dosezki","9":"tag-gospodarstvo","10":"tag-matjaz-han","11":"tag-ministrstvo-za-gospodarstvo","12":"tag-reforme","13":"tag-republic-of-slovenia","14":"tag-republika-slovenija","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-spodbude","21":"tag-turizem-in-sport","22":"tag-volitve-2026"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116179127796948498","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15288","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=15288"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15288\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/15289"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=15288"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=15288"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=15288"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}