<\/p>\n ![\"hrana,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-iStock-1960974311-400.webp.webp\")
<\/p>\n
Prehrana<\/p>\n
So nove prehranske smernice nastajale pod taktirko premierja Goloba?<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
Pri novih prehranskih smernicah bode v o\u010di tudi to, da nastajajo v veliki tajnosti. Pripravljala jih je o\u017eja delovna skupina, v kateri je bilo po sklepu ministrice za zdravstvo iz oktobra 2023 trinajst \u010dlanov. Naknadno (maja 2024) je imenovala \u0161e raz\u0161irjeno delovno skupino, katere naloga je bila pripraviti komentarje k prvemu osnutku prehranskih smernic, ki ga je pripravila o\u017eja delovna skupina. Recenzenti so komentarje oddali, toda povratne informacije, ali jih je jagodni izbor piscev smernic upo\u0161teval ali ne, do danes niso do\u010dakali.<\/p>\n
Recenzentom so zalepili usta<\/p>\n
Imajo pa recenzenti, kar zadeva gradivo, v katero so imeli vpogled kot \u010dlani raz\u0161irjene delovne skupine za pripravo prehranskih smernic, zalepljena usta. Dosmrtno. V sklepu o njihovem imenovanju, pod katerega je podpisana ministrica za zdravstvo Valentina Prevolnik Rupel, namre\u010d pi\u0161e: \u00bbVodja in \u010dlani delovne skupine so zavezani varovati podatke, za katere bodo izvedeli pri oziroma v zvezi s svojim delom v okviru delovanja te delovne skupine, zlasti smejo podatke, s katerimi so se seznanili, uporabiti samo za namen, zaradi katerega so se s temi podatki seznanili, in morajo podatke varovati kot zaupne, tako v \u010dasu delovanja delovne skupine kot tudi po njenem prenehanju.\u00ab<\/p>\n
\u010clan raz\u0161irjene delovne skupine je bil tudi dr. Igor Pravst, direktor In\u0161tituta za nutricionistiko in eden vodilnih prehranskih strokovnjakov pri nas. \u00bb\u017dal imam prepoved raz\u0161irjanja informacij o recenziranih prehranskih smernicah. Potrdim lahko, da sem leta 2024 v recenzijo prejel osnutek prehranskih smernic ter da sem opozoril na ve\u010d resnih pomanjkljivosti dokumenta in predlagal vrsto izbolj\u0161av. V skupini za recenzijo je bilo 30 strokovnjakov, v vabilu pa sta nam bila zagotovljena sodelovanje pri usklajevanju dokumenta in tudi javna razprava o smernicah. Po oddani recenziji nisem prejel odgovora, niti nisem bil seznanjen s kon\u010dno razli\u010dico smernic, o kateri so \u010dlani o\u017eje skupine za pripravo smernic poro\u010dali v znanstvenih \u010dlankih februarja 2026. \u010clanka se nana\u0161ata na neusklajen, nepotrjen in javnosti nedostopen zaupni dokument. Glede na povzetek smernic iz znanstvenih \u010dlankov se zdi, da glavne pripombe iz moje strokovne recenzije niso bile upo\u0161tevane,\u00ab je za Dnevnik pojasnil Pravst.<\/p>\n
\u201cNi potrebe, da bi imela Slovenija tako stroge prehranske smernice\u201d<\/p>\n
Prof. dr. Igor Pravst podpira posodobitev prehranskih smernic, moti ga pa postopek njihovega spreminjanja. Prehranske navade prebivalcev Slovenije so po njegovem mnenju doslej najtemeljiteje preu\u010dili v okviru nacionalne prehranske raziskave SI.Menu, ki je pokazala na vrsto izzivov. \u00bbZaradi nizkih koli\u010din zau\u017eite zelenjave in polnovrednih \u017eit imamo prenizke vnose prehranske vlaknine. Nizek je tudi vnos rib. Po drugi strani imamo denimo visoke vnose rde\u010dega mesa in predelanih mesnih izdelkov. Slednje prispeva tudi k previsokim vnosom natrija oziroma soli,\u00ab je ugotovitve povzel sogovornik in poudaril, da mora biti o posodobljenih prehranskih smernicah dose\u017een naj\u0161ir\u0161i strokovni konsenz. \u00bb\u010ce smernice niso usklajene s \u0161ir\u0161o stroko, ki je klju\u010dna tudi za njihovo promocijo in izvajanje v praksi, se izgubi bistveni namen tak\u0161nega dokumenta,\u00ab je izpostavil Pravst.<\/p>\n
Pomemben vidik nacionalnih prehranskih smernic je po njegovem tudi, da upo\u0161tevajo kontekst lokalnega okolja, saj je to bistveno za uspe\u0161no raz\u0161irjanje smernic med ljudi. \u00bbTa vidik v javnosti dostopnem povzetku osnutka smernic pogre\u0161am, saj na\u0161e raziskave po eni strani ka\u017eejo, da pomemben del prehrane prebivalcev Slovenije temelji na \u017eivilih \u017eivalskega izvora, medtem ko delovni osnutek novih smernic temelji predvsem na rastlinski hrani,\u00ab je opozoril prof. Pravst. Meni tudi, da ni potrebe, da bi imela Slovenija tako stroge prehranske smernice, kot se nam obetajo. \u00bbPrimerjava osnutka smernic s priporo\u010dili drugih evropskih dr\u017eav ka\u017ee, da so pri nas predlagane najstro\u017eje meje glede \u017eivil \u017eivalskega izvora. Globalno so najbolj znanstveno rigorozna in spo\u0161tovana nordijska prehranska priporo\u010dila, ki temeljijo na sistemati\u010dnih pregledih literature in metaanalizah, na mo\u010dnih znanstvenih dokazih in epidemiolo\u0161kih podatkih, na transparentnem postopku priprave in \u0161irokem vklju\u010devanju stroke. Zadnja posodobitev nordijskih priporo\u010dil je, poleg vidika zdravja \u010dloveka, zajela tudi vidike trajnosti in okolja. Priporo\u010deni vnos rde\u010dega mesa so omejili na do 350 gramov na teden, pri \u010demer so priporo\u010dili zamenjavo prese\u017enega vnosa rde\u010dega mesa s stro\u010dnicami in ribami iz trajnostnih virov. Za primerjavo: osnutek novih slovenskih smernic je bistveno stro\u017eji, saj avtorji predlagajo omejevanje vsega mesa na najve\u010d 300 gramov na teden. Hkrati se v osnutku slovenskih prehranskih smernic priporo\u010deni vnos rib za\u010dne pri ni\u010dli, medtem ko sodobne smernice mnogih drugih dr\u017eav prav ribe uvr\u0161\u010dajo med spodbujana \u017eivila. \u0160panci na primer v svojih najsodobnej\u0161ih smernicah trajnostne mediteranske prehrane priporo\u010dajo vsaj tri obroke rib na teden. Zelo podobno je priporo\u010dilo v nordijskih dr\u017eavah. Redno u\u017eivanje rib priporo\u010dajo tudi v Nem\u010diji,\u00ab je za Dnevnik razlo\u017eil dr. Igor Pravst.\u2002x\u2002tp<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Manever Levice in Svobode, k ista obstruirala sejo odborov, je presenetil tudi nekatere prehranske strokovnjake, ki so jih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":15332,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[7212,7211,1154,1776,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-15331","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-igor-pravst","tag-institut-za-nutricionistiko","tag-politika","tag-prehranske-smernice","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116179340137175273","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15331","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=15331"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15331\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/15332"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=15331"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=15331"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=15331"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"11.02.2026](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-A37A2529-1000.webp.webp\")
<\/p>\n![\"-](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Orig-A37A8322-1000.webp.webp\")
<\/p>\n