{"id":154159,"date":"2026-07-09T12:30:26","date_gmt":"2026-07-09T12:30:26","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/154159\/"},"modified":"2026-07-09T12:30:26","modified_gmt":"2026-07-09T12:30:26","slug":"v-sloveniji-vec-milijard-evrov-vsak-dan-izgublja-vrednost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/154159\/","title":{"rendered":"V Sloveniji ve\u010d milijard evrov vsak dan izgublja vrednost"},"content":{"rendered":"

Slovenci veljamo za var\u010den narod. Velik del finan\u010dnega premo\u017eenja hranimo na ban\u010dnih ra\u010dunih in v depozitih, kjer po podatkih Banke Slovenije le\u017ei ve\u010d deset milijard evrov. Tak\u0161en pristop prina\u0161a ob\u010dutek varnosti, vendar denar, ki dalj \u010dasa miruje, zaradi inflacije postopoma izgublja kupno mo\u010d.<\/p>\n

\u00bbPri svojem delu s strankami vedno znova opa\u017eam enako sliko, Slovenci smo izjemno pridni var\u010devalci, a imamo zelo mo\u010dno zakoreninjen strah pred izgubo, zaradi \u010desar se kr\u010devito oklepamo ban\u010dnih vlog. Kot finan\u010dni strokovnjaki to povsem razumemo, gre za naravno \u010dlove\u0161ko potrebo po varnosti,\u00ab pove Bojan Ilijani\u0107, direktor sektorja prodaje in marketinga v dru\u017ebi Sava Infond, hkrati pa opozori: \u00bbDenar na ban\u010dnem ra\u010dunu nosi stoodstotno tveganje, da bo zaradi inflacije realno izgubil svojo vrednost.\u00ab<\/p>\n

Kaj inflacija pomeni v praksi?<\/p>\n

Bojan Ilijani\u0107 problem inflacije in prihrankov razlo\u017ei zelo slikovito: \u00bb\u010ce imate danes na banki 50.000 evrov \u017eivljenjskih prihrankov in upo\u0161tevamo zmerno, dolgoletno povpre\u010dno inflacijo v vi\u0161ini 2,5 odstotka, boste v desetih letih realno izgubili za okoli 11.000 evrov kupne mo\u010di. \u0160tevilka na va\u0161em zaslonu (nominalno) bo \u0161e vedno 50.000, a v trgovini boste za ta denar dobili bistveno manj. Torej ni pomembno, koliko imam na ra\u010dunu, ampak kaj si s tem lahko kupim.\u00ab<\/p>\n

Podobno velja za razumevanje nihanj na finan\u010dnih trgih. \u00bbDa bi posameznik la\u017eje vlagal na trgih, mora razumeti preprosto dejstvo \u2013 nihajnost (torej kratkoro\u010dni padci in rasti trgov) je zgolj ‘vstopnina’, ki jo pla\u010damo za vi\u0161je donose,\u00ab \u0161e opozarja Ilijani\u0107 in dodaja, da zgodovina globalnim delni\u0161kim<\/a> trgom dolgoro\u010dno pripisuje med 7- in 9-odstotno povpre\u010dno letno donosnost. \u00bb\u010ce bi teh istih 50.000 evrov investirali, bi obrestnoobrestni ra\u010dun poskrbel, da bi se va\u0161e premo\u017eenje v desetih letih ob na primer povpre\u010dnem letnem 7-odstotnem donosu skoraj podvojilo na pribli\u017eno 98.000 evrov. Trgi dolgoro\u010dno nagrajujejo potrpe\u017eljivost in disciplino, banka pa vam na dolgi rok jam\u010di zgolj padec kupne mo\u010di.\u00ab<\/p>\n

\"Prihranki<\/p>\n

Prihranki lahko prek finan\u010dnih trgov podpirajo razvoj podjetij, infrastrukture in drugih gospodarskih projektov. FOTO: Depositphotos<\/p>\n

Od prihrankov do nalo\u017eb: kako denar za\u010dne kro\u017eiti<\/p>\n

Ban\u010dni ra\u010dun je pomemben del osebnih financ. Na njem hranimo denar za teko\u010de stro\u0161ke, nepri\u010dakovane izdatke in finan\u010dno rezervo. Ko pa posameznik del prihrankov nameni nalo\u017ebam, denar dobi druga\u010dno vlogo. Prek finan\u010dnih trgov se lahko usmeri v podjetja, ki razvijajo nove izdelke, vlagajo v tehnologijo in ustvarjajo nova delovna mesta, ali v dr\u017eave, ki financirajo infrastrukturo in druge razvojne projekte.<\/p>\n

Podjetja in dr\u017eave sredstva zbirajo z izdajo delnic ali obveznic, vlagatelji pa jim z nakupom teh finan\u010dnih instrumentov zagotovijo kapital za razvoj. Tako se prihranki usmerjajo v projekte, ki prispevajo h gospodarski rasti.<\/p>\n

Var\u010devanje in vlaganje: dve razli\u010dni vlogi denarja<\/p>\n

\"Bojan<\/p>\n

Bojan Ilijani\u0107, direktor sektorja prodaje in marketinga v dru\u017ebi Sava Infond. Foto Bo\u0161tjan Lah<\/p>\n

Var\u010devanje in vlaganje se ne izklju\u010dujeta. Prvo zagotavlja finan\u010dno varnost in likvidnost, drugo pa je namenjeno dolgoro\u010dnim ciljem in ohranjanju oziroma pove\u010devanju kupne mo\u010di premo\u017eenja.<\/p>\n

Kolik\u0161en del prihrankov naj torej ostane na ra\u010dunu in kolik\u0161nega je smiselno nameniti nalo\u017ebam? Bojan Ilijani\u0107 odgovarja: \u00bbPri tem vpra\u0161anju strankam in znancem vedno svetujem uporabo zelo \u017eivljenjskega pravila \u2013 pravila ‘\u017eelezne rezerve’. K osebnim financam moramo pristopiti z zdravim razumom. Sam nikoli ne bi nikomur svetoval, naj ves svoj denar usmeri v vzajemne sklade ali delnice. Likvidnost oziroma hiter dostop do dela denarja je namre\u010d tista, ki nam zagotavlja miren spanec.\u00ab<\/p>\n

Po njegovih besedah naj na ban\u010dnem ra\u010dunu ostane znesek v vi\u0161ini treh do \u0161estih mese\u010dnih \u017eivljenjskih stro\u0161kov gospodinjstva. \u010ce dru\u017eina mese\u010dno za polo\u017enice, hrano, gorivo in kreditne obveznosti porabi pribli\u017eno 2.000 evrov, naj hitro dostopna rezerva zna\u0161a med 6.000 in 12.000 evrov. \u00bbTa znesek je va\u0161 ‘finan\u010dni apavrin’, ki vas bo re\u0161il stresa ob nepredvidenih dogodkih, kot so menjava pe\u010di, nujno popravilo strehe, okvara avtomobila ali za\u010dasna izguba zaposlitve.\u00ab<\/p>\n

Vse, kar presega tak\u0161no varnostno rezervo, Ilijani\u0107 imenuje ‘zaspani kapital’. Pojasnjuje, da je treba prese\u017eek razporediti glede na \u010dasovni horizont: sredstva za kratkoro\u010dne cilje naj ostanejo v varnej\u0161ih oblikah var\u010devanja, dolgoro\u010dni prihranki pa imajo ve\u010d mo\u017enosti za rast na kapitalskih trgih. \u00bbV praksi \u017eal prepogosto vidimo primere, ko imajo posamezniki na banki 80.000 evrov, njihova dejanska potreba po varnostni rezervi pa je le 10.000 evrov. To pomeni, da 70.000 evrov na banki dobesedno propada,\u00ab opozarja Ilijani\u0107. Zato priporo\u010da, da tisto, \u010desar ne bomo potrebovali vsaj 7, 10 ali ve\u010d let, denimo za dodatno pokojnino<\/a> ali <\/a>osamosvojitev otrok<\/a>, usmerimo v delni\u0161ke sklade. \u00bbTam ima namre\u010d denar dovolj \u010dasa, da premaga vmesna nihanja in suvereno prehiti inflacijo.\u00ab<\/p>\n

\"Inflacija<\/p>\n

Inflacija pomeni, da lahko z enakim zneskom denarja danes kupimo manj kot pred nekaj leti. FOTO: Depositphotos<\/p>\n

Vsaka dobra nalo\u017eba se za\u010dne z na\u010drtom<\/p>\n

Finan\u010dni trgi ponujajo \u0161tevilne nalo\u017ebene mo\u017enosti, vendar izbira posameznih delnic ali obveznic zahteva znanje, \u010das in redno spremljanje dogajanja na trgih. Za marsikaterega posameznika so zato primernej\u0161a izbira vzajemni skladi<\/a>, v katerih strokovnjaki sredstva razpr\u0161ijo med razli\u010dne nalo\u017ebe. Tako uspeh ni odvisen od enega samega podjetja ali dogodka, vlagatelj pa lahko na kapitalske trge vstopa tudi z manj\u0161imi zneski.<\/p>\n

Pri izbiri sklada so pomembni predvsem cilj, \u010das vlaganja<\/a> in pripravljenost sprejemati nihanja. Prav zato v Savi Infond<\/a> nalo\u017ebeno strategijo vedno prilagodijo finan\u010dnemu polo\u017eaju, ciljem in odnosu posameznika do tveganja.<\/p>\n

\u00bbZavedamo se, da v resnici ne upravljamo zgolj \u0161tevilk, temve\u010d \u017eivljenjske cilje, garanje strank in pogosto tudi njihove strahove. Ko vlagatelj sede k na\u0161im finan\u010dnim strokovnjakom, proces vedno za\u010dnemo z diagnostiko, ki ji pravimo arhitektura osebnega premo\u017eenja. Najprej poslu\u0161amo.\u00ab<\/p>\n

Na podlagi pogovora in vpra\u0161alnika pripravijo prilagojeno nalo\u017ebeno re\u0161itev v okviru Krovnega sklada Infond<\/a>, ki omogo\u010da tudi poznej\u0161e prilagajanje nalo\u017eb \u017eivljenjskim okoli\u0161\u010dinam brez dav\u010dnih posledic.<\/p>\n

Vlagateljem, ki jih skrbi, da bi na trge vstopili v nepravem trenutku, pogosto priporo\u010dajo postopno vlaganje. \u00bbZ banke ne investiramo vseh 50.000 evrov naenkrat, temve\u010d z direktno obremenitvijo avtomatsko prena\u0161amo manj\u0161e zneske, na primer po 1.000 evrov mese\u010dno. S tem popolnoma nevtraliziramo stres zaradi dnevnega nihanja trgov.\u00ab<\/p>\n

Raziskave ka\u017eejo, da so pri dolgoro\u010dnem vlaganju pogosto odlo\u010dilne disciplina, potrpe\u017eljivost in sposobnost, da vlagatelj tudi ob tr\u017enih nihanjih ostane zvest svoji strategiji. \u00bbPremo\u017eenja ne re\u0161ujejo \u010darobne formule, temve\u010d za\u0161\u010dita pred na\u0161o lastno psihologijo,\u00ab ob koncu poudari Ilijani\u0107.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

To je tr\u017eno sporo\u010dilo. Vsebina \u010dlanka ne pomeni nalo\u017ebenega priporo\u010dila ali storitev investicijskega svetovanja, niti ne pomeni ponudbe ali vabila k nakupu ali prodaji; pri odlo\u010danju za nakup ali prodajo velja upo\u0161tevati \u0161e vrsto dejavnikov, ki v tem \u010dlanku niso naslovljeni. Pred sprejemom kakr\u0161nekoli nalo\u017ebene odlo\u010ditve glejte Prospekt z vklju\u010denimi pravili upravljanja, Dokument s klju\u010dnimi informacijami ter letna in polletna poro\u010dila. Navedeni dokumenti in mnoge dodatne informacije so na voljo na www.infond.si. Nalo\u017ebe v vzajemne sklade so povezane s tveganjem. Pretekla uspe\u0161nost ne napoveduje prihodnjih donosov. Sava Infond d.o.o. ne prevzema odgovornosti in ne odgovarja za morebitno \u0161kodo, ki bi izvirala iz podatkov v tem besedilu.<\/p>\n

Vsebino ustvarja\u00a0Vsebinski studio Delo medijev d. o. o.<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenci veljamo za var\u010den narod. Velik del finan\u010dnega premo\u017eenja hranimo na ban\u010dnih ra\u010dunih in v depozitih, kjer po…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":154160,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,4335,40806,2219,84,83,15203,4534,40807,62,37,58,60,38,402,36273],"class_list":["post-154159","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-inflacija","tag-kapitalski-trgi","tag-nalozbe","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-prihranki","tag-promo","tag-sava-infond","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-varcevanje","tag-vzajemni-skladi"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116890031389932716","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/154159","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=154159"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/154159\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/154160"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=154159"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=154159"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=154159"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}