{"id":154202,"date":"2026-07-09T13:08:35","date_gmt":"2026-07-09T13:08:35","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/154202\/"},"modified":"2026-07-09T13:08:35","modified_gmt":"2026-07-09T13:08:35","slug":"evropa-je-pokazala-pot-zakaj-mora-armenija-spremeniti-svojo-ustavo-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/154202\/","title":{"rendered":"Evropa je pokazala pot: zakaj mora Armenija spremeniti svojo ustavo"},"content":{"rendered":"

Azerbajd\u017ean in Armenija \u0161e naprej sprejemata ukrepe za mir \u2013 ne samo s posredovanjem diplomacije, ampak tudi s sodelovanjem na podro\u010dju infrastrukture.<\/p>\n

Ravno te dni, natan\u010dneje 22. junija, sta dru\u017ebi Telecom Armenia in AzerTelecom podpisali<\/a> sporazum o tranzitu internetnega prometa prek ozemlja obeh dr\u017eav. Dan prej je Azerbajd\u017ean poslal<\/a> sosedu \u0161e en tovor naftnih derivatov \u2013 17 \u017eelezni\u0161kih cistern, ki so preva\u017eale tiso\u010d ton dizelskega goriva.<\/p>\n

Normalizacija postaja realnost<\/p>\n

Internetni tranzit, dobave goriva in druge oblike sodelovanja so pomembni znaki, da normalizacija postaja prakti\u010dna realnost, namesto da bi ostala stvar politi\u010dnih izjav. To pa \u0161e ne zado\u0161\u010da, da bi dr\u017eavi podpisali celovit mirovni sporazum.<\/p>\n

Armenija mora svojo ustavo uskladiti z realnostjo mirnega sobivanja. Glavna ovira je preambula sedanje ustave, ki se nana\u0161a na Deklaracijo o neodvisnosti in njen poziv k zdru\u017eitvi Armenije in Karabaha.<\/p>\n

Dele\u017e ne zagotavlja ve\u010dine<\/p>\n

Armenski premier Nikol Pa\u0161injan, ki je pred manj kot mesecem dni znova dobil mandat, podpira ustavno reformo in opustitev revan\u0161isti\u010dnih ambicij. Po volitvah 7. junija pa je postalo jasno, da ne bo mogel sam izvesti reforme: dele\u017e glasov njegove stranke, 49,7 odstotka, ne zagotavlja ve\u010dine, potrebne za spremembo ustave.<\/p>\n

To pomeni, da bo Pa\u0161injan moral poiskati podporo pri drugih politi\u010dnih silah. Tu se postopek precej zaplete.<\/p>\n

\"Armenski<\/p>\n

Armenski premier Nikol Pa\u0161injan
\n Foto: Shutterstock <\/p>\n

Sledita dve odkrito proruski stranki<\/p>\n

Stranka Mo\u010dna Armenija Samvela Karapetjana je na volitvah zasedla drugo mesto s 23,29 odstotka glasov, medtem ko je Zavezni\u0161tvo Armenije Roberta Ko\u010darjana zasedlo tretje mesto s pribli\u017eno desetimi odstotki glasov.<\/p>\n

Oba bloka sta odkrito proruski politi\u010dni sili, ki zastopata interese Moskve. Njihov cilj je potegniti dr\u017eavo nazaj v orbito Kremlja in blokirati vsako usmeritev, ki bi lahko pripeljala do trajnega miru na Ju\u017enem Kavkazu. Rusija je konflikt desetletja ohranjala zamrznjenega, pri \u010demer je izkori\u0161\u010dala svojo voja\u0161ko prisotnost in vlogo posrednika, da bi pritiskala na Armenijo in Azerbajd\u017ean, je avgusta 2025 zapisal Financial Times<\/a>.<\/p>\n

Z drugimi besedami, revan\u0161isti\u010dni elementi znotraj armenskega politi\u010dnega vrha bi se lahko sklicevali na preambulo trenutne ustave, da bi spro\u017eili nov krog regionalnega spopada. Njihovi propagandni mediji bi lahko nato trdili, da je armensko pravo zagotavljalo legitimno podlago za to.<\/p>\n

\"Avtorica<\/p>\n

Avtorica Svitlana Ku\u0161nir je ukrajinska politi\u010dna analiti\u010darka, politi\u010dna svetovalka, ekonomska komentatorka, blogerka in vodja komunikacijskih projektov.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Evropski precedensi<\/p>\n

Evropska izku\u0161nja ka\u017ee, da so po dolgotrajnih konfliktih spremembe ustavnih dolo\u010db pogosto legitimni del mirovnih sporazumov. Najbolj\u0161i primer je Irska.<\/p>\n

Po desetletjih spora glede Severne Irske so britanska in irska vlada ter glavne politi\u010dne sile v Severni Irski leta 1998 sklenile Belfastski sporazum.<\/a> Kot del tega procesa je Dublin izvedel referendum ter spremenil drugi in tretji \u010dlen<\/a> svoje ustave, pri \u010demer je odstranil prej\u0161nje besedilo, ki je uveljavljalo ozemeljsko zahtevo do celotnega otoka.<\/p>\n

\"Glavno<\/p>\n

Glavno mesto Severne Irske Belfast
\n Foto: Shutterstock <\/p>\n

Tudi pri kandidatki<\/p>\n

Severna Makedonija predstavlja \u0161e en primer. Po razpadu Jugoslavije je dr\u017eava leta 1991 razglasila neodvisnost pod imenom Republika Makedonija. Kmalu zatem se je zapletla v dolgoletni spor<\/a> z Gr\u010dijo glede imena dr\u017eave, Atene so to razumele kot namig za zahteve do gr\u0161kega obmo\u010dja z istim imenom.<\/p>\n

Skopje je \u017ee leta 1992 spremenilo svojo ustavo, da bi izrecno navedlo, da nima ozemeljskih zahtev proti sosednjim dr\u017eavam. Leta 2019 je dr\u017eava \u0161la \u0161e dlje in spremenila<\/a> ime v Republiko Severno Makedonijo. Gr\u010dija je nato umaknila veto na evroatlantsko integracijo dr\u017eave, Severna Makedonija pa se je leta 2020 pridru\u017eila Natu.<\/p>\n

\"Zastava<\/p>\n

Zastava Severne Makedonije pred stavbo vlade te dr\u017eave, \u0161e preden je Republika Makedonija zaradi nesoglasja z Gr\u010dijo spremenila ime v Republika Severna Makedonija.
\n Foto: Reuters <\/p>\n

Zgled je tudi zdru\u017eitev Nem\u010dije<\/p>\n

Podoben primer predstavlja tudi Nem\u010dija po zdru\u017eitvi leta 1990. Spremembe Temeljnega zakona Zvezne republike Nem\u010dije so odpravile prej\u0161njo formulacijo, ki je dopu\u0161\u010dala pristop drugih delov Nem\u010dije, s \u010dimer so bila zaprta vpra\u0161anja ozemeljskih zahtev.<\/p>\n

Izid je bil kon\u010dno priznanje obstoje\u010dih meja, vklju\u010dno z mejo s Poljsko po \u010drti Odra\u2013Nisa, in re\u0161itev ozemeljskega vpra\u0161anja na ustavni ravni.<\/p>\n

Ne gre za popu\u0161\u010danje, ampak za nujnost<\/p>\n

Spreminjanje ustave kot del mirovnega sporazuma ni niti izjemno niti brez precedensa. Glede na zgornje primere je treba ustavno reformo Armenije obravnavati ne kot koncesijo, ampak kot nujni pravni zaklju\u010dek mirovnega procesa. Dokler bo v ustavi te dr\u017eave ostalo sporno besedilo, bo blaginja regije \u0161e naprej ogro\u017eena.<\/p>\n

Svitlana Ku\u0161nir je ukrajinska politi\u010dna analiti\u010darka, politi\u010dna svetovalka, ekonomska komentatorka, blogerka in vodja komunikacijskih projektov. Magisterij iz javne uprave s poudarkom na dr\u017eavni upravi in ekonomiji je pridobila na Dr\u017eavni univerzi za ekonomijo v Harkovu. V preteklosti je opravljala vodilne funkcije v dr\u017eavnih organih in lokalni samoupravi, ima pa tudi ve\u010d kot 15 let izku\u0161enj na podro\u010dju politi\u010dnega svetovanja, analiz in javnega komuniciranja. Je avtorica \u0161tevilnih prispevkov in redna sogovornica ukrajinskih medijev o politiki, gospodarstvu, javni upravi in dru\u017ebenih procesih.<\/p>\n

Stali\u0161\u010da, mnenja in trditve v prispevku so izklju\u010dno avtorjevi, objava pa ne pomeni opredelitve uredni\u0161tva do objavljene vsebine.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Azerbajd\u017ean in Armenija \u0161e naprej sprejemata ukrepe za mir \u2013 ne samo s posredovanjem diplomacije, ampak tudi s…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":154203,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[16674,6898,65,66,3393,493,6525,37,38,8080],"class_list":["post-154202","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-armenija","tag-azerbajdzan","tag-europe","tag-evropa","tag-irska","tag-nemcija","tag-severna-makedonija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-ustava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116890180405083659","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/154202","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=154202"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/154202\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/154203"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=154202"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=154202"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=154202"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}