{"id":15510,"date":"2026-03-06T06:31:15","date_gmt":"2026-03-06T06:31:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/15510\/"},"modified":"2026-03-06T06:31:15","modified_gmt":"2026-03-06T06:31:15","slug":"kje-pri-nas-se-zivi-najbolje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/15510\/","title":{"rendered":"kje pri nas se \u017eivi najbolje?"},"content":{"rendered":"

Statisti\u010dni urad Republike Slovenije (Surs) je nedavno nanizal nekaj podatkov, ki pribli\u017eno nakazujejo, kako smo prebivalci Slovenije \u017eiveli lani. Slika je pri\u010dakovana: stanovanjski stro\u0161ki se v primerjavi z letom 2024 niso zmanj\u0161ali, pokvarjen hladilnik bi si te\u017eko takoj zamenjala skoraj \u010detrtina prebivalcev, vse manj je tak\u0161nih, ki se lahko skozi mesec prebijejo brez vsakr\u0161nih finan\u010dnih te\u017eav. Kljub temu ostajamo zadovoljni z medosebnimi odnosi in precej zadovoljni s svojim \u017eivljenjem, vse ve\u010d prebivalcev Slovenije se posve\u010da prosto\u010dasnim dejavnostim, smo pa lani v primerjavi s preteklim letom pojedli manj sadja in bili morda tudi zato nekoliko slab\u0161ega zdravja.<\/p>\n

<\/p>\n

\"ilustracija<\/p>\n

Tretja plat<\/p>\n

V Sloveniji \u0161e nikoli tako zadovoljni? Kolone, polne kavarne in mit o pridnem Slovencu<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

S tem, kako kakovostno \u017eivimo v Sloveniji, nam vsako leto postre\u017eejo statisti\u010dni podatki. Ti govorijo o povpre\u010dju, \u017eivljenje seveda poteka spodaj in zgoraj nad njim in v vseh odtenkih, a za okvirno sliko je pogled vanje vseeno zanimiv in v\u010dasih presenetljiv.<\/p>\n

Tam, kjer se za\u010dne vse in v\u010dasih tudi kon\u010da, za\u010denjamo tudi mi \u2013 pri denarju. Slednji seveda \u0161e zdale\u010d ni edini, ki vpliva na kakovost \u017eivljenja, a pojasni marsikaj. Zadovoljstvo prebivalcev Slovenije s finan\u010dnim stanjem njihovega gospodinjstva se je na lestvici od ena do deset lani ustavilo pri oceni 6,8. V primerjavi s preteklimi leti je bilo lani manj tistih, ki bi finan\u010dnemu stanju pripisali oceni 9 ali 10, in ve\u010d takih, ki so svoje finan\u010dno stanje ocenili z ocenami od 0 do 4. Torej ni \u010dudno, da se je lani v primerjavi s preteklim letom pove\u010dal dele\u017e tistih, ki zelo te\u017eko, te\u017eko ali vsaj z manj\u0161imi te\u017eavami shajajo skozi mesec, zmanj\u0161al pa dele\u017e tistih, ki so jim denarne skrbi prihranjene.<\/p>\n

17 %<\/p>\n

gospodinjstev je lani te\u017eko ali zelo te\u017eko shajalo skozi mesec.<\/p>\n

Slednje resno kratijo spanec kar 17 odstotkom gospodinjstvom, ki so te\u017eko ali zelo te\u017eko pre\u017eivela s svojimi dohodki. \u0160tevilo tak\u0161nih gospodinjstev se je v primerjavi s preteklim letom pove\u010dalo za dve odstotni to\u010dki. Z manj\u0161imi finan\u010dnimi te\u017eavami je skozi mesec shajalo 28 odstotkov gospodinjstev, dokaj lahko skoraj tretjina, medtem ko je bila brez finan\u010dnih te\u017eav slaba \u010detrtina gospodinjstev. Ko se v te podatke spustimo \u0161e globlje, se izka\u017ee, da je denar po Sloveniji zelo neenakomerno porazdeljen. V finan\u010dnih stiskah \u017eivi neprimerljivo ve\u010d Koro\u0161cev kot Gorenjcev ali Primorcev. Najve\u010d tak\u0161nih, ki se skozi \u017eivljenje prebijajo brez omembe vrednih finan\u010dnih te\u017eav, \u017eivi v osrednjeslovenski regiji.<\/p>\n

Pokvarjen hladilnik in po\u010ditnice<\/p>\n

Tudi nenadno pokvarjen hladilnik ali pralni stroj v razli\u010dnih regijah prina\u0161ata druga\u010den stres. Na Gorenjskem so se lani brez te\u017eav po novega odpravili v \u0161tirih od petih gospodinjstev, medtem ko je bilo zrenje v lu\u017eo pod hladilnikom ali pomivalnim strojem veliko trpkej\u0161e v Podravju in na Koro\u0161kem. Tam si nepri\u010dakovanega stro\u0161ka, za katerega bi morali nameniti do 900 evrov, ne bi mogli privo\u0161\u010diti kar v dveh od petih gospodinjstev. Podobno je bilo s po\u010ditnicami. Enotedenske letne po\u010ditnice zunaj doma za vse \u010dlane gospodinjstva bi si lani finan\u010dno lahko privo\u0161\u010dilo 81 odstotkov gospodinjstev, kar je nekoliko manj kot leto prej. \u010ce se znova dotaknemo regij, je slika podobna: po\u010ditnice si lahko privo\u0161\u010di najve\u010d gorenjskih gospodinjstev, najte\u017eje pa Koro\u0161ci.<\/p>\n

81 %<\/p>\n

gospodinjstev si je lahko privo\u0161\u010dilo enotedenske po\u010ditnice zunaj doma.<\/p>\n

Ne stanejo le po\u010ditnice, v\u010dasih je drago \u017ee zgolj ostati doma. Stanovanjski stro\u0161ki \u017ee nekaj zaporednih let dobri \u010detrtini slovenskih gospodinjstev predstavljajo veliko breme. Je pa statistika vseeno postregla z nekoliko spodbudnej\u0161im podatkom, da se je lani pove\u010dalo \u0161tevilo tistih, ki \u017eivijo v primernih stanovanjih, torej brez vla\u017enih sten, pu\u0161\u010dajo\u010de strehe in trhlih oken. Tak\u0161nih gospodinjstev je bilo lani 84 odstotkov.<\/p>\n

\"Woman<\/p>\n

Meso, ribe, rake ali morske sade\u017ee so imele lani vsakodnevno na jedilniku pribli\u017eno tri osebe od desetih. \/ Foto: iStock<\/p>\n

Da je njihovo stanovanje glede na sistem ogrevanja in izolacijo dovolj toplo, je menilo 96 odstotkov gospodinjstev, kar je enak dele\u017e kot leto prej. Enak dele\u017e gospodinjstev (96 odstotkov) si je primerno ogrevano stanovanje lahko privo\u0161\u010dil tudi finan\u010dno. Vse torej ka\u017ee, da ve\u010dji problem postajajo (pre)topla poletja. Lansko poletje si svojih stanovanj ni zmoglo dovolj ohladiti vsako deseto gospodinjstvo. Dele\u017e pa bo verjetno z leti le \u0161e nara\u0161\u010dal.<\/p>\n

Za par \u010devljev imajo vsi<\/p>\n

Statistika ka\u017ee, da si \u010disto vsak prebivalec Slovenije kljub draginji \u0161e vedno lahko privo\u0161\u010di par \u010devljev, velika ve\u010dina ljudi (97 odstotkov) pa tudi nova obla\u010dila, kak\u0161no dru\u017eenje ob pija\u010di ali hrani vsaj enkrat na mesec in pla\u010dilo polo\u017enice za internet v stanovanju. Se pa ta dele\u017e zmanj\u0161a, ko vpra\u0161anje nanese na pla\u010dljive prosto\u010dasne aktivnosti \u2013 teh si lani zaradi finan\u010dnih razlogov ni mogla privo\u0161\u010diti desetina gospodinjstev. Starej\u0161i ko so \u010dlani gospodinjstev, ve\u010d te\u017eav imajo z od\u0161tevanjem denarja za prosti \u010das. Sicer pa statistika ka\u017ee, da Slovenci vedno ve\u010d damo na prosti \u010das in prosto\u010dasne aktivnosti \u2013 zahajamo na razli\u010dne vadbe, skupinska dru\u017eenja, delavnice in podobno.<\/p>\n

62 % ljudi<\/p>\n

je vsaj enkrat na dan u\u017eivalo sadje.<\/p>\n

Pri prehranjevalnih navadah ostajamo zvesti zelenjavi, v obi\u010dajnem tednu je lani 69 odstotkov oseb, starih 16 let ali ve\u010d, u\u017eivalo zelenjavo vsaj enkrat na dan, kar je pribli\u017eno enako kot leta 2022. Ka\u017ee pa, da so lani ljudje redkeje posegali po sadju. Dele\u017e tistih, ki so si ga lahko privo\u0161\u010dili vsak dan, se je v zadnjih treh letih zmanj\u0161al z 68 na 62 odstotkov. Meso, ribe, rake ali morske sade\u017ee so imele vsakodnevno na jedilniku pribli\u017eno tri osebe od desetih.<\/p>\n

Sre\u010dnej\u0161i na zahodu<\/p>\n

\u010ceprav so se razmere v preteklem letu glede financ nekoliko poslab\u0161ale, pa ljudje \u0161e vedno ostajajo optimisti\u010dni. Na lestvici zadovoljstva z \u017eivljenjem od ena do deset bi izbrali dobro sedmico (7,6), kar le za malenkost zaostaja za najzadovoljnej\u0161imi leti doslej. To so bila leta 2024, 2023 in 2021. Zanimivo: ljudje v zahodni Sloveniji so vse od leta 2012, odkar so ti podatki dostopni, nekoliko sre\u010dnej\u0161i kot njihovi vzhodni sosedje. Ko nas je zanimalo, ali so sre\u010dnej\u0161e \u017eenske ali mo\u0161ki, se je razkril \u0161e en zanimiv podatek. Ve\u010d let razlik med spoloma ni bilo, zadnji dve leti pa je uspelo statistikom ujeti trend ve\u010djega zadovoljstva \u017eensk. Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi ostaja \u0161e vi\u0161je. Med ena in deset so ljudje lani tej zelo pomembni kategoriji v \u017eivljenju pripisali povpre\u010dno oceno 8,6. Resni\u010dno nezadovoljnih in nezadovoljnih je bilo vsega dva odstotka ljudi.<\/p>\n

Kakor koli obra\u010damo, noben denar in po\u010ditnice in nov hladilnik ne pomagajo, \u010de nam jo zagode zdravje. In lani jo je mnogim, saj se je za kar tri odstotne to\u010dke zmanj\u0161alo \u0161tevilo tistih, ki so se lahko pohvalili z zelo dobrim zdravjem, ve\u010d pa je bilo takih, ki so svoje zdravje ocenili za srednje, slabo ali zelo slabo.\u00a0<\/p>\n

Zadovoljstvo na delovnem mestu<\/p>\n

Podatkov o tem, kako smo bili Slovenci lani zadovoljni s svojim delovnim mestom, \u0161e ni. Zadnji dostopni so iz leta 2023 in ka\u017eejo, da bi jih velika ve\u010dina oziroma 95 odstotkov zadovoljstvu namenila vsaj oceno 5. Najzadovoljnej\u0161i s svojim delovnim mestom so bili ljudje, ki so opravljali voja\u0161ki poklic, dela, ki zahtevajo strokovno znanje, visoki uradniki, vodstveni delavci, kmetje in gozdarji (ocena 8), najmanj pa so bili zadovoljni ljudje, ki opravljajo preprosta dela (ocena 7,4).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Statisti\u010dni urad Republike Slovenije (Surs) je nedavno nanizal nekaj podatkov, ki pribli\u017eno nakazujejo, kako smo prebivalci Slovenije \u017eiveli…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":15511,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[7277,7280,32,706,35,7279,31,34,36,538,7276,37,38,749,2254,33,7278],"class_list":{"0":"post-15510","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-dohodki","9":"tag-financno-stanje","10":"tag-headlines","11":"tag-kakovost-zivljenja","12":"tag-najpomembnejse-novice","13":"tag-nenadejani-stroski","14":"tag-news","15":"tag-novice","16":"tag-osrednje-novice","17":"tag-pocitnice","18":"tag-primerna-prehrana","19":"tag-slovene","20":"tag-slovenscina","21":"tag-stanovanje","22":"tag-statistika","23":"tag-top-stories","24":"tag-zadovoljstvo"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116180830306351503","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15510","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=15510"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15510\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/15511"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=15510"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=15510"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=15510"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}