{"id":155325,"date":"2026-07-10T13:58:14","date_gmt":"2026-07-10T13:58:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/155325\/"},"modified":"2026-07-10T13:58:14","modified_gmt":"2026-07-10T13:58:14","slug":"tezave-ruskih-rafinerij-se-lahko-prelijejo-na-evropski-trg","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/155325\/","title":{"rendered":"Te\u017eave ruskih rafinerij se lahko prelijejo na evropski trg"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Dim
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDim iz rafinerije v Moskvi po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Ukrajinski napadi na Rusijo so v zadnjih mesecih ve\u010dkrat ustavili proizvodnjo v nekaterih najve\u010djih obratih, zato se je pritisk prenesel neposredno na bencinske \u010drpalke: v omejevanje prodaje, dalj\u0161e vrste in vi\u0161je cene. Protislovje je o\u010ditno: dr\u017eava z ogromnimi zalogami nafte mora doma\u010di trg re\u0161evati z izrednimi ukrepi in uvozom. Med naftnim poljem in polnim rezervoarjem je namre\u010d dolg sistem rafinerij, skladi\u0161\u010d in transportnih poti.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Prav ta sistem je postal ena najranljivej\u0161ih to\u010dk ruske energetike, nam pojasnjuje ruski strokovnjak za energente in profesor ekonomije Leonid Krutakov: “Napadi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na ruske rafinerije o\u010ditno vplivajo na doma\u010di trg. To vsak uporabnik vidi v obliki vrst in omejevalnih ukrepov. V kolik\u0161ni meri so razmere znotraj Rusije \u0161e obvladljive? Mislim, da so. Toda \u010de je dr\u017eava, ki je po zalogah nafte med najbolje preskrbljenimi na svetu, prisiljena uva\u017eati naftne derivate, to pomeni, da te\u017eava obstaja. Ni povezana s pomanjkanjem surovine, temve\u010d s predelovalnimi zmogljivostmi.”<\/p>\n

Kot pojasnjuje Krutakov, so napadi razkrili tudi stare slabosti. Del ruske rafinerijske infrastrukture je zastarel, popravila so zaradi sankcij, omejenega dostopa do tehnologije in uvo\u017eenih delov vse dra\u017eja in po\u010dasnej\u0161a. Ko je po\u0161kodovanih ve\u010d velikih obratov hkrati, sistema ni mogo\u010de hitro nadomestiti z drugimi zmogljivostmi. <\/p>\n

Rusija je prepovedala izvoz dizelskega goriva, bencina in letalskega goriva<\/p>\n

Ruske oblasti priznavajo te\u017eave in da se je proizvodnja zmanj\u0161ala, vendar zatrjujejo, da so sprejeli ustrezne ukrepe. Tako podpredsednik vlade Aleksander Novak: “Pove\u010dali smo obseg predelave v delujo\u010dih rafinerijah na najvi\u0161jo mogo\u010do raven, na trg usmerili predhodno zbrane zaloge goriva, skraj\u0161ali \u010das teko\u010dih vzdr\u017eevalnih del, na\u010drtovana popravila prestavili na poznej\u0161i \u010das ter uvedli popolno prepoved izvoza bencina in letalskega goriva.”<\/p>\n

A prepoved izvoza lahko pove\u010da koli\u010dino goriva, ki ostane doma, ne more pa je v trenutku pripeljati tja, kjer ga primanjkuje. Rusija se razteza \u010dez enajst \u010dasovnih pasov, rafinerije in najve\u010dja porabni\u0161ka sredi\u0161\u010da pa niso enakomerno razporejeni, opozarja izvr\u0161ni direktor svetovalnega podjetja Macro-Advisory Chris Weafer. “V dr\u017eavi, kot je Rusija, tega ni mogo\u010de urediti \u010dez no\u010d. Gorivo je na voljo in moralo bi ga biti dovolj, vendar bo trajalo ve\u010d tednov, da ga prepeljejo od tam, kjer je, tja, kjer ga potrebujejo. Gre torej za izjemno obse\u017eno logisti\u010dno operacijo.”<\/p>\n

Dejansko pomanjkanje in pani\u010dno kupovanje<\/p>\n

Slika je zato regionalno neenotna. V Moskvi so se razmere po ponovnem zagonu rafinerije v Kapotnji za\u010dele umirjati, na leta 2014 priklju\u010denem Krimu, severu dr\u017eave in v bolj oddaljenih regijah pa so dobavne poti dalj\u0161e in ob\u010dutljivej\u0161e. Dejanske te\u017eave in panika ljudi gresta z roko v roki, opozarja strokovnjak za energente Krutakov: “Prisotne so seveda strukturne motnje. Napadena je bila moskovska rafinerija, ustavili so proizvodnjo v omski rafineriji, proizvodnjo pa je ustavila tudi Lukoilova rafinerija v Ni\u017enem Novgorodu. Po drugi strani pa seveda delujeta tudi pove\u010dano povpra\u0161evanje in panika. \u010ce se pojavijo govorice o pomanjkanju ali rasti cen, pani\u010dno povpra\u0161evanje cen ne zni\u017euje, ampak jih, nasprotno, \u0161e zvi\u0161uje. Deluje torej obratno kot obi\u010dajni tr\u017eni model: povpra\u0161evanje raste \u0161e hitreje, cene se zvi\u0161ujejo, bencina pa zmanjkuje.”<\/p>\n

Natan\u010den obseg te\u017eav je te\u017eko oceniti tudi zato, ker dr\u017eava ne objavlja ve\u010d vseh podatkov o proizvodnji, zalogah in izpadih, dodaja sogovornik: “Jasno je, da je na doma\u010dem trgu pri\u0161lo do neravnovesja. Kako resno je, ne vemo, preprosto zato, ker so te statisti\u010dne podatke prenehali objavljati. To so storili, da ne bi spodbujali pani\u010dnega povpra\u0161evanja. Toda prav pomanjkanje informacij lahko povzro\u010di \u0161e ve\u010d panike kot obratno. Po mojem mnenju je v tak\u0161nih razmerah vedno bolje nastopiti odkrito in po\u0161teno ter povedati, kaj se dogaja, kateri ukrepi so bili sprejeti in kak\u0161ne zaloge imamo. \u017dal pa je bila izbrana druga\u010dna politika.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vrsta
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVrsta vozil na bencinski \u010drpalki v Rostovu na Donu. Foto: Reuters<\/p>\n

Dejanskemu pomanjkanju se tako pridru\u017euje pani\u010dno kupovanje. Vozniki rezervoarje dopolnjujejo pogosteje, neodvisne \u010drpalke pa lahko ob omejeni ponudbi cene zvi\u0161ajo precej nad ravni velikih dr\u017eavnih in vertikalno povezanih dru\u017eb. Dalj\u0161e vrste nato \u0161e pove\u010dujejo ob\u010dutek, da bo goriva zmanjkalo. Vlada sku\u0161a zato pose\u010di tudi v samo trgovanje, je dr\u017eavljanom pojasnil podpredsednik vlade Novak: “Zni\u017eali smo tudi obvezni dele\u017e motornega bencina za borzno trgovanje s 15 na 10 odstotkov. Dodatno smo spremenili sistem, da bi iz borznega trgovanja izlo\u010dili preprodajalce. Gorivo bo dobavljeno neposredno kon\u010dnim uporabnikom. Omejili smo tudi najvi\u0161jo dovoljeno rast cen med borznim trgovanjem, kar bo pripomoglo k stabilizaciji cen.”<\/p>\n

Napadi na ruske rafinerije o\u017eijo svetovni trg goriva <\/p>\n

Toda ruske te\u017eave ne ostajajo omejene le na doma\u010di trg. Rusija kljub sankcijam na njene energetske stebre v praksi ostaja pomembna izvoznica dizelskega goriva, mazuta in drugih naftnih derivatov.<\/p>\n

\u010ce zaradi doma\u010dega pomanjkanja zmanj\u0161uje ali mestoma celo prepoveduje izvoz, morajo kupci manjkajo\u010de koli\u010dine iskati pri drugih dobaviteljih, poudarja Krutakov: “Po tem, kar se je zgodilo v Venezueli \u2013 ne vem, kako naj to sploh poimenujem \u2013, dr\u017eavi z najve\u010djimi zalogami te\u017eke nafte na svetu, za katero je bila pravzaprav prilagojena celotna ameri\u0161ka rafinerijska industrija, ZDA ruskega mazuta prakti\u010dno ne potrebujejo ve\u010d. Evropa pa te\u017eke naftne derivate \u0161e vedno potrebuje, saj so bile tudi njene rafinerije zgrajene za predelavo ruske nafte. Evropa jih torej resni\u010dno potrebuje.”<\/p>\n

Rusija kupuje gorivo nazaj, Evropa pa tvega vi\u0161je cene <\/p>\n

Sankcije teh povezav niso povsem pretrgale, temve\u010d so spremenile poti. Pomemben predelovalni \u010dlen je postala Indija, ki kupuje rusko surovo nafto, jo v svojih rafinerijah predeluje in bencin ter dizel prodaja naprej, tudi v Evropo.<\/p>\n

\u010ce mora zdaj Rusija zaradi izpadov doma\u010dih rafinerij del teh derivatov kupovati nazaj, tekmuje za gorivo, ki bi sicer kon\u010dalo predvsem na evropskem ali katerem drugem trgu. “To bo zelo vplivalo na svetovni trg. Zelo mo\u010dno. Indija, kot re\u010deno, predeluje rusko nafto in te ruske naftne derivate prodaja v Evropo, s tem pa bajno slu\u017ei. Obenem posledi\u010dno nastajajo sive sheme, sistemi sivega trga in prikritih prihodkov, ki spodbujajo korupcijo in kriminal. To je nekaj, kar bomo \u0161e kako videli v prihodnosti. A nedvomno bo zdaj del tega toka preusmerjen v Rusijo. Rusija bo za\u010dela kupovati svoj dele\u017e nazaj. Trg se bo tako zo\u017eil, kar bo zelo vplivalo na cene in razmere v Evropi,” dodaja Krutakov.<\/p>\n

EU uvoz ruskega plina \u017ee pove\u010dala za 17 odstotkov<\/p>\n

Kljub javnim nastopom evropskih politikov o zavezah in solidarnosti z Ukrajino, v te\u017ekih razmerah na svetovnem energetskem trgu, brez ruskih energentov ne gre. Po podatkih poro\u010dila evropskega energetskega regulatorja ACER, objavljenega 1. julija 2026, je Evropska unija od 18. marca do 31. maja medletno \u017ee pove\u010dala uvoz ruskega plina po plinovodih za pet odstotkov, uvoz ruskega uteko\u010dinjenega zemeljskega plina pa za 17 odstotkov. Od januarja do maja je bil uvoz plina po plinovodih ve\u010dji za sedem, uteko\u010dinjenega plina pa za 11 odstotkov.<\/p>\n

“Videli smo \u017ee, denimo, da je Evropa pove\u010dala uvoz ruskega plina po plinovodih, \u010deprav na politi\u010dni ravni ves \u010das poslu\u0161amo, da se mu odpoveduje. Da Putinovega re\u017eima ne smejo hraniti z denarjem, ker ga uporablja za vojno. Toda ko gre za lasten dom, se na Ukrajino in Putina nekoliko pozabi. Ljudje \u017eelijo, da je pozimi doma toplo, zdaj, ko je vro\u010de, pa da deluje klimatska naprava. Motivi se spremenijo,” ocenjuje Krutakov. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ukrajina
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tUkrajina \u017eeli z napadi na rusko energetsko infrastrukturo omejiti prihodke Moskve za financiranje vojne. Foto: Reuters<\/p>\n

Dobavne poti ruskega goriva vse dra\u017eje in nevarnej\u0161e <\/p>\n

Rusija torej zdaj del lastne surove nafte po dalj\u0161i in dra\u017eji poti kupuje nazaj kot kon\u010dni proizvod. Toda tudi uvoz iz Indije in Kitajske ni preprosta re\u0161itev. Gorivo je treba prepeljati po \u017eeleznici \u010dez Sibirijo ali po morju \u2013 prek Sue\u0161kega prekopa in Baltika, okoli Rta dobrega upanja ali po Severni morski poti. Transport traja, zahteva proste tankerje, \u017eelezni\u0161ke cisterne in skladi\u0161\u010dne zmogljivosti, vse poti pa so v \u010dasu vojne izpostavljene tudi napadom. Posebej tvegana je pot skozi \u010crno morje, kjer so bili tar\u010de \u017ee tankerji, pristani\u0161\u010da in druga energetska infrastruktura. Nevarnost se je raz\u0161irila tudi v Sredozemlje, dalj\u0161e poti pa zvi\u0161ujejo stro\u0161ke prevoza in zavarovanja.<\/p>\n

Vendar nafta in plin v vojni nista le energenta. Sta tudi surovini za kemi\u010dno industrijo, plasti\u010dne materiale, maziva in del proizvodnje eksplozivov. Isti energetski tokovi, ki financirajo dr\u017eavni prora\u010dun in ohranjajo delovanje gospodarstva, se lahko prek sivih zapletenih trgovskih poti posredno vrnejo v voja\u0161ko proizvodnjo na nasprotni strani. V tem Krutakov vidi \u0161e eno protislovje: “Razumeti morate, da nafta in plin nista le gorivo, temve\u010d tudi surovina za eksplozive. Tudi letalniki, ki napadajo na\u0161e rafinerije, so posredno izdelani iz naftnih derivatov. Eksplozivi se proizvajajo iz nafte. \u010ce jo prek Romunije in po sivih poteh dobavljamo Ukrajini, potem pravzaprav sami prispevamo k napadom na lastne objekte. To je nekak\u0161na kro\u017ena logika, zaradi katere se \u017eal ne moremo izviti iz te mrtve zanke, iz tega za\u010daranega kroga.”<\/p>\n

“Dokler se vojna ne bo kon\u010dala, bodo te\u017eave ostajale”<\/p>\n

Za\u010darani krog, v katerem ve\u010d uvoza, novih dobavnih poti ali dodatnih rafinerij lahko le za\u010dasno omili posledice, ne more pa odpraviti vzroka, meni Krutakov, “nekateri na\u0161i analitiki predlagajo vlaganja v nove rafinerije oziroma manj\u0161e rafinerijske obrate. Toda te\u017eave ne povzro\u010da pomanjkanje rafinerij ali nafte v dr\u017eavi, temve\u010d vojna. Dokler se vojna ne bo kon\u010dala \u2013 denimo z mirovnim sporazumom z Ukrajino, z dogovorom in ustavitvijo medsebojnih napadov \u2013, bodo te\u017eave ostajale. Dokler bo svet pre\u017eet z vojno in sovra\u0161tvom, bomo ob\u010dutili zelo resne posledice v gospodarstvu, poslovanju in \u017eivljenjskem standardu.” <\/p>\n

Posledice vojne se tako prek energetike \u0161irijo dale\u010d zunaj obmo\u010dja neposrednih spopadov. To se ne ka\u017ee le na primeru Rusije. Energetski zemljevid sveta je tako prepleten, da vsako novo zaostrovanje lahko svetovno ogro\u017ea energetsko varnost dr\u017eav, povezanih v \u010dasu razcveta globalizacije. Vojne zato ne spreminjajo le meja in politi\u010dnih zavezni\u0161tev, temve\u010d tudi smeri, po katerih se premikajo nafta, plin, denar in vpliv. Nove poti pa se izrisujejo pod vse ve\u010djim varnostnim pritiskom.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Dim iz rafinerije v Moskvi po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki. Foto: Reuters Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":155326,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,462,4065,36990,421,37,38,71],"class_list":["post-155325","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-nafta","tag-napadi","tag-rafinerije","tag-rusija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-ukrajina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116896039394295548","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/155325","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=155325"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/155325\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/155326"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=155325"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=155325"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=155325"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}