{"id":155689,"date":"2026-07-10T20:58:12","date_gmt":"2026-07-10T20:58:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/155689\/"},"modified":"2026-07-10T20:58:12","modified_gmt":"2026-07-10T20:58:12","slug":"mol-dvomimo-o-smiselnosti-lestvice-najcistejsih-mest-v-evropi-glede-kakovosti-zraka-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/155689\/","title":{"rendered":"MOL: Dvomimo o smiselnosti lestvice naj\u010distej\u0161ih mest v Evropi glede kakovosti zraka"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Poleg
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPoleg Ljubljane je izmed slovenskih mest na lestvico uvr\u0161\u010den \u0161e Maribor, ki je letos zasedel 516. mesto, lani pa 589. mesto. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Iz podatkov najnovej\u0161ega pregleda kakovosti zraka evropskih mest, ki ga je objavila Evropska agencija za okolje (EEA), izhaja, da so finsko mesto Oulu ter \u0161vedski mesti Uppsala in Umea naj\u010distej\u0161a mesta v Evropi glede kakovosti zraka. Ljubljana pa se na lestvici uvr\u0161\u010da na 652. od skupno 761 mest, potem ko je bila lani na 709. mestu.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Lestvica kakovosti zraka v evropskih mestih tako po pojasnilih EEA-ja omogo\u010da primerjavo mest na podlagi izpostavljenosti prebivalstva klju\u010dnim onesna\u017eevalcem, kot so delci PM 2,5, du\u0161ikov oksid in prizemni ozon, ter povezanega tveganja umrljivosti v letih 2024 in 2025.<\/p>\n

Na MOL-u ob tem izra\u017eajo predvsem dvom o pav\u0161alni primerljivosti mest in o smiselnosti tak\u0161ne lestvice. “Metodologija za izra\u010dun uvrstitve na lestvici je zelo zapletena, manj\u0161a mesta, kamor sodi tudi Ljubljana, dodatno ute\u017ei z nam nepoznanim faktorjem. Prav tako ni jasno, ali so merilna mesta v posameznih mestih med seboj primerljiva, denimo lokacijsko, in ali so vsa merilna mesta sploh aktivna celo leto. Pogled na zemljevid merilnih mest, ki v realnem \u010dasu izkazuje vrednosti posameznih parametrov, namre\u010d dokazuje ravno nasprotno \u2013 \u0161tevilna merilna mesta po evropskih mestih so dan za dnem neaktivna, torej brez podatkov,” so navedli.<\/p>\n

Po njihovem prepri\u010danju bi bil za realno primerjavo kakovosti zraka v mestih namesto lestvice “ob\u010dutno primernej\u0161i zemljevid merilnih mest z izmerjenimi vrednostmi posameznih parametrov v realnem \u010dasu”. Ta bi namre\u010d po njihovem mnenju omogo\u010dil reprezentativen in transparenten vpogled v trenutno stanje zraka in onemogo\u010dil napa\u010dne sklepe in interpretacije.<\/p>\n

“Poleg tega je javnosti smiselno predstaviti u\u010dinkovitost ukrepov in trend izbolj\u0161anja ali poslab\u0161anja kakovosti zraka v posameznem mestu, ne pa jih zgolj razvrstiti po posameznih kriterijih brez upo\u0161tevanja \u0161tevilnih drugih izhodi\u0161\u010d, ki nedvomno tudi vplivajo na kakovost zraka,” so kriti\u010dni na ob\u010dini.<\/p>\n

“Dolgoletni niz podatkov kakovosti zraka izkazuje izrazit trend upadanja vrednosti posameznih parametrov”<\/p>\n

Ob tem so poudarili, da dolgoletni niz podatkov kakovosti zraka na vseh merilnih mestih v prestolnici izkazuje “izrazit trend upadanja vrednosti posameznih parametrov kakovosti zraka”. “Kar zagotovo ni naklju\u010dje, ampak rezultat izvajanja premi\u0161ljenih in u\u010dinkovitih ukrepov. Letne vrednosti posameznih parametrov so pod mejnimi vrednostmi, skladno z veljavno zakonodajo. Izjemno nas veseli, da so vrednosti posameznih parametrov za leto 2025 \u0161e bistveno ni\u017eje, oziroma kakovost zraka v Ljubljani je bila v lanskem letu najbolj\u0161a, odkar sistemati\u010dno izvajamo meritve,” so poudarili.<\/p>\n

Med drugim so spomnili na to, da je svetovna okoljska neprofitna organizacija CDP (Carbon Disclosure Project) Ljubljani podelila presti\u017eno oceno A, ki “dokazuje visoko raven razkrivanja okoljskih podatkov in napredne pristope k okoljskemu upravljanju”. “Visoko priznanje potrjuje, da na MOL-u nismo zgolj sledilci podnebnih politik, temve\u010d jih aktivno soustvarjamo z jasno vizijo, dolgoro\u010dnim strate\u0161kim na\u010drtovanjem, podatkovno podprtimi odlo\u010ditvami in medsektorskim sodelovanjem,” so poudarili.<\/p>\n

Med prvo dvajseterico evropskih mest z najve\u010djo kakovostjo zraka sicer prevladujejo predvsem finska, \u0161vedska, estonska, islandska in norve\u0161ka mesta, med njimi tudi Talin in Reykjavik. Poleg Ljubljane je izmed slovenskih mest na lestvico uvr\u0161\u010den \u0161e Maribor, ki je letos zasedel 516. mesto, lani pa 589. mesto. Na Agenciji RS za okolje (Arso) so ob objavi posodobljenega evropskega pregledovalnika zraka v mestih pojasnili, da vir za pripravo poro\u010dila EEA predstavljajo njihovi podatki. Ti so po njihovih zagotovilih preverjeni, redni in primerljivi.<\/p>\n

Po pojasnilih agencije je uporabljena metodologija za razvrstitev dr\u017eav na lestvico ostala enaka kot lani. “Preverja, kako onesna\u017een zrak vpliva na zdravje ljudi v mestu gleda na drobne delce PM 2,5, du\u0161ikov dioksid in prizemni ozon. Metodologija upo\u0161teva tudi, kak\u0161no tveganje za prezgodnjo smrt povzro\u010dajo posamezna onesna\u017eevala,” so navedli in dodali, da so bili upo\u0161tevani podatki za leti 2024 in 2025.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Poleg Ljubljane je izmed slovenskih mest na lestvico uvr\u0161\u010den \u0161e Maribor, ki je letos zasedel 516. mesto, lani…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":155690,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[41056,14910,9775,124,37242,62,37,58,60,38],"class_list":["post-155689","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-eea","tag-kakovost-zraka","tag-lestvica","tag-ljubljana","tag-onesnazevala","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116897690777517236","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/155689","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=155689"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/155689\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/155690"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=155689"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=155689"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=155689"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}