\n ![\"Google](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1783705284_304_dnevnik_gps_badge.png\")
\n <\/a><\/p>\nOpozorila o \u0161tevilnih smrtih, ki so povezane z izredno visokimi temperaturami v Evropi, se to poletje vrstijo. V 27. leto\u0161njem tednu, gre za obdobje od 29. junija do 5. julija, je evropska mre\u017ea Euromomo prese\u017eno umrljivost glede na zadnjo objavo zaznala tudi v Sloveniji. Omenjeni prese\u017eek so sicer ozna\u010dili kot nizek.<\/p>\n
Nizko prese\u017eno umrljivost so v omenjenem tednu zaznali tudi v \u0160vici in na Nizozemskem, zmerno visoko pa v \u0160paniji. V 26. tednu, torej obdobju od 22. do 28. junija, je bila zelo visoka prese\u017ena umrljivost v Franciji in Belgiji, zmerna v \u0160paniji, na Nizozemskem in v \u0160vici, manj\u0161e \u0161tevilo prese\u017enih smrti so zaznali \u0161e v Nem\u010diji, Italiji ter angle\u0161kem in vali\u017eanskem delu Velike Britanije.<\/p>\n
V Sloveniji moramo biti pri interpretaciji rezultatov zelo previdni, opozarjajo na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje (NIJZ). \u0160tevilo smrti na dan je zelo majhno, statisti\u010dna analiza pa je te\u017eavna in v\u010dasih ne prinese popolnih odgovorov, so dodali.<\/p>\n
V Sloveniji je Agencija za okolje ravno v 27. tednu, ko je bila glede na mre\u017eo Euromomo umrljivost prese\u017ena, zaznala nov junijski temperaturni rekord, 38,7 stopinje Celzija. Izmerila ga je na postaji v Podnanosu, so pa takrat poudarili, da podatki \u0161e niso povsem preverjeni. Najvi\u0161je doslej so bile konec junija tudi nekatere krajevne temperature.<\/p>\n
Merijo odstopanja od minulih let<\/p>\n
Ker gre pri zadnjih objavah mre\u017ee Euromomo za za\u010detne podatke in zelo nedavno obdobje, se lahko v nadaljevanju ugotovitve spreminjajo ali pa jih bodo \u0161e dopolnjevali. V Euromomu je vzpostavljeno tedensko spremljanje splo\u0161ne umrljivosti. Vanj so vklju\u010deni vsi umrli, ne glede na vzrok smrti. Kot so v preteklosti pojasnjevali v slovenskem zdravstvu, pri tem ocenjujejo odstopanja opazovane umrljivosti od pri\u010dakovane umrljivosti. Kak\u0161na je pri\u010dakovana umrljivost, izra\u010dunavajo na podlagi podatkov o splo\u0161ni umrljivosti v zadnjih letih.<\/p>\n
Evropske dr\u017eave WHO spodbuja k pripravljanju in uveljavljanju na\u010drtov za vro\u010dino, kot opozarja, je Evropa celina, ki se med vsemi segreva najhitreje.<\/p>\n
Evropejce je pred vro\u010dino ravno v omenjenem obdobju svarila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je 28. junija opozoril na ve\u010d kot 1300 smrti, ki so bile po 21. juniju povezane z ekstremno vro\u010dino v Evropi. Stres zaradi vro\u010dine velja za tihega morilca, je spomnil. Evropski domovi, delovna okolja in \u0161ole niso prilagojeni za temperature, kakr\u0161ne se pojavljajo v zadnjem obdobju, je opozoril v zapisu na omre\u017eju X. Evropske dr\u017eave WHO spodbuja k pripravljanju in uveljavljanju na\u010drtov za vro\u010dino, kot opozarja, je Evropa celina, ki se med vsemi segreva najhitreje. \u010ce so izrazito hudi vro\u010dinski valovi neko\u010d veljali za pojav, ki ga posami\u010dna generacija do\u017eivi le enkrat v \u017eivljenju, so zdaj \u017ee skoraj vsakoletna stalnica, je izpostavil generalni direktor WHO.<\/p>\n
Prese\u017ene smrti so zaznavali pred ve\u010d kot desetletjem<\/p>\n
V Sloveniji moramo biti pri interpretaciji rezultatov zelo previdni, opozarjajo na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje (NIJZ). \u0160tevilo smrti na dan je zelo majhno, statisti\u010dna analiza pa je te\u017eavna in v\u010dasih ne prinese popolnih odgovorov, so dodali. Analize o povezanosti med vro\u010dinskimi valovi in \u0161tevilom umrlih od maja do konca septembra, ki jih pripravljajo, skozi leta niso kazale enozna\u010dne slike. Nekoliko ve\u010d smrti od pri\u010dakovanih je bilo med vro\u010dinskimi valovi v letih 2006, 2007, 2014 in 2015. Od leta 2016 pa niso ve\u010d opa\u017eali statisti\u010dno zna\u010dilnega pove\u010danja smrti v obdobjih izrazite vro\u010dine.<\/p>\n
Tudi analize povezanosti med vro\u010dinskimi valovi in \u0161tevilom umrlih v Ljubljani od leta 2017 do leta 2021 so potrdile, da v omenjenem obdobju ni bilo statisti\u010dno zna\u010dilno prese\u017enih smrti. Podobno velja za bolni\u0161ni\u010dna zdravljenja. Iz UKC Ljubljana so na NIJZ opravili \u0161tudijo povezanosti med vro\u010dinskimi valovi in obiski na tamkaj\u0161nji internisti\u010dni prvi pomo\u010di od leta 2013 do 2017. \u0160tevilo obiskov v vro\u010dih obdobjih ni bilo ve\u010dje kot sicer, je pokazala. Ta \u010das pripravljajo \u0161e slovenske analize za leti 2024 in 2025, so pojasnili na NIJZ, mese\u010dnega prese\u017eka umrljivosti pa ne spremljajo.\u00a0<\/p>\n
Vse dalj\u0161i in intenzivnej\u0161i vro\u010dinski valovi<\/p>\n
Vro\u010dinski valovi bodo vse dalj\u0161i, intenzivnej\u0161i in pogostej\u0161i, so izpostavili na NIJZ. Obenem se zaradi staranja prebivalstva pove\u010duje \u0161tevilo ljudi, ki so med vro\u010dinskimi valovi posebej ranljivi, so opozorili. Posebej izpostavljeni so tako imenovani toplotni otoki velikih mest, ki se \u0161e posebej mo\u010dno segrejejo. V Evropi je to najbolj opazno v Parizu, kjer \u017ee ve\u010d kot dve desetletji vsako leto zaznavajo povi\u0161ano umrljivost. Prizadeta so \u0161e druga velemesta, so pristavili na NIJZ, a nara\u0161\u010da tudi umrljivost na ruralnih obmo\u010djih. Projekcije za prihodnost ka\u017eejo, da bo umrljivost v \u010dasu vro\u010dinskih valov v prihodnjih letih v Evropi nara\u0161\u010dala, so opozorili.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V zadnjem desetletju na NIJZ niso zaznavali pove\u010danega \u0161tevila smrti med vro\u010dinskimi valovi, da so ljudje v takih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":155763,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[41074,65,66,41073,37,38,23232,3047],"class_list":["post-155762","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-euromomo","tag-europe","tag-evropa","tag-presezna-umrljivost","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-vrocinski-val","tag-zdravstvo"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116898064423960076","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/155762","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=155762"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/155762\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/155763"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=155762"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=155762"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=155762"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"Med](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-IMG_5259-1000.webp\")
<\/p>\n