{"id":155906,"date":"2026-07-11T02:50:11","date_gmt":"2026-07-11T02:50:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/155906\/"},"modified":"2026-07-11T02:50:11","modified_gmt":"2026-07-11T02:50:11","slug":"priprave-kolone-in-sendvici-iz-nahrbtnika-kako-smo-dopustovali-v-casu-fickov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/155906\/","title":{"rendered":"Priprave, kolone in sendvi\u010di iz nahrbtnika: kako smo dopustovali v \u010dasu fi\u010dkov"},"content":{"rendered":"

\"Priprave,<\/p>\n

Tudi na znamenitih \u00bbka\u010djih ridah\u00ab se je pogosto vse zabasalo. \/ Foto: Edi \u0160elhaus<\/p>\n

Priprave, kolone in sendvi\u010di iz nahrbtnika: kako smo dopustovali v \u010dasu fi\u010dkov<\/p>\n

Dolge vo\u017enje brez klimatskih naprav, postanki v senci dreves in avtomobili, natovorjeni do strehe, so bili nepogre\u0161ljiv del poletij v nekdanji Jugoslaviji.<\/p>\n

\n 09. 07. 2026, 14.11\n <\/p>\n

Du\u0161an Nogra\u0161ek<\/p>\n

Junij je bil neko\u010d mesec priprav na poletje, izlete in te\u017eko pri\u010dakovane po\u010ditnice. Ko so se dnevi podalj\u0161ali in je sonce za\u010delo mo\u010dneje greti, so dru\u017eine za\u010dele na\u010drtovati odhod na morje, v hribe, k jezerom \u2026 \u0160olsko leto se je bli\u017ealo koncu, otroci so \u017ee od\u0161tevali dneve do po\u010ditnic, odrasli pa so razmi\u0161ljali o zaslu\u017eenem dopustu. V zraku je bilo \u010dutiti posebno pri\u010dakovanje, saj je poletje pomenilo oddih od vsakodnevnega dela, \u0161ole in \u0161tevilnih obveznosti.<\/p>\n

\"Priprave,<\/p>\n

Leto 1966, kolona na Pre\u0161ernovi cesti v Ljubljani \/ Foto: Marjan Cigli\u010d,\u00a0hrani Muzej novej\u0161e in sodobne zgodovine Slovenije<\/p>\n

V \u010dasu Jugoslavije poletni dopust ni bil nekaj samoumevnega. Dru\u017eine so se nanj pripravljale ve\u010d tednov, v\u010dasih tudi mesecev. Priprave na dopust so bile pravi mali dru\u017einski dogodek. Dan ali dva pred odhodom so za\u010deli pakirati kov\u010dke, \u0161otore, napihljive blazine, mizico, zlo\u017eljive stole, igra\u010de za otroke, posodo \u2026 Marsikatera dru\u017eina je s seboj vzela tudi zalogo hrane, saj je bilo tako ceneje in bolj prakti\u010dno. Ker v avtomobilih ni bilo veliko prostora, so ve\u010dino prtljage nalo\u017eili na stre\u0161ne nosilce in vse skupaj skrbno privezali z vrvmi. Avtomobili so bili pogosto natrpani do zadnjega koti\u010dka. \u0160tevilni so se na pot odpravili zgodaj zjutraj, da bi izkoristili hladnej\u0161i del dneva in se izognili najve\u010dji gne\u010di na cestah. Otroci so zaspani sedeli na zadnjih sede\u017eih, medtem ko so odrasli pred odhodom preverjali dokumente, gorivo, vodo v hladilniku motorja, stanje akumulatorja in prtljago, skrbno privezano na strehi avtomobila.<\/p>\n

\"Priprave,<\/p>\n

Z rastjo motorizacije in vse ve\u010djim \u0161tevilom vozil je promet hitro nara\u0161\u010dal, z njim pa tudi \u0161tevilo prometnih nesre\u010d. \/ Foto: Marjan Cigli\u010d,\u00a0hrani Muzej novej\u0161e in sodobne zgodovine Slovenije<\/p>\n

\"Priprave,<\/p>\n

Turisti v Kopru \/ Foto: Nace Bizilj,\u00a0hrani Muzej novej\u0161e in sodobne zgodovine Slovenije<\/p>\n

Ko se je avto kon\u010dno premaknil z doma\u010dega dvori\u0161\u010da ali izpred bloka, se je dopust zares za\u010del. Proti morju so se vile dolge kolone podobno natovorjenih vozil. Med njimi so prevladovali fi\u010dki, spa\u010dki, katrce, stoenke, yugi, \u0161kode, lade, wartburgi in \u0161tevilni drugi avtomobili, ki danes veljajo za redke in dragocene starodobnike, medtem ko so tuji vozniki v na\u0161e kraje pogosto prihajali z nekoliko bolj presti\u017enimi vozili, ki so vzbujala ob\u010dudovanje in radovedne poglede. Ob koncih tedna je bil promet zelo gost, ozke ceste pa niso zmogle velikega \u0161tevila avtomobilov, zato so se dolge kolone in zastoji za\u010deli \u017ee dale\u010d pred turisti\u010dnimi kraji in po\u010ditni\u0161kimi destinacijami. Potovanje je trajalo dolgo, pogosto ve\u010d ur, v\u010dasih tudi ves dan. A dopustniki so bili potrpe\u017eljivi, saj so bile po\u010ditnice nekaj posebnega. Nih\u010de ni pri\u010dakoval hitre in udobne vo\u017enje, pomembno je bilo predvsem to, da so bili na poti proti izbranemu po\u010ditni\u0161kemu kraju \u2013 naj je \u0161lo za morje, jezera, reke ali gorska letovi\u0161\u010da. Med vo\u017enjo so poslu\u0161ali radio (\u010de so ga v avtu sploh imeli), peli, se pogovarjali in opazovali pokrajino skozi odprta okna, saj ve\u010dina avtomobilov ni imela klimatskih naprav. Otroci so nestrpno spra\u0161evali, koliko poti je \u0161e do cilja, odrasli pa so jih posku\u0161ali zamotiti s pogovorom ali pesmijo. Dru\u017eine so se ustavljale na parkiri\u0161\u010dih, ob gostilnah ali v senci dreves, kjer so si privo\u0161\u010dile doma pripravljene prigrizke, si iz termovk nalile \u010daj ali kavo ter si za nekaj trenutkov odpo\u010dile pred nadaljevanjem poti.<\/p>\n

\"Priprave,<\/p>\n

Leto 1982 in vrsta avtomobilov pred bencinsko \u010drpalko \/ Foto: Nace Bizilj,\u00a0hrani Muzej novej\u0161e in sodobne zgodovine Slovenije<\/p>\n

\"Priprave,<\/p>\n

\u010ce je pri\u0161lo do nesre\u010de, je morala posredovati vle\u010dna slu\u017eba. \/ Foto: Marjan Cigli\u010d<\/p>\n

Dolge poletne vo\u017enje so pogosto spremljale tudi nev\u0161e\u010dnosti, saj so se motorji avtomobilov v poletni vro\u010dini radi pregrevali, manj\u0161e okvare in predrte pnevmatike pa so bile skoraj vsakdanji del dolgih poti. Vozniki so morali iz prtlja\u017enika najprej zlo\u017eiti kov\u010dke in opremo, da so se dokopali do rezervnega kolesa. Pomemben del na\u010drtovanja so bile tudi bencinske \u010drpalke, saj so morali vozniki dobro premisliti, kje bodo nato\u010dili gorivo, da jim ga na dolgih vo\u017enjah proti po\u010ditni\u0161kim krajem ne bi zmanjkalo. Bil je \u010das socializma, ko so \u0161tevilne dru\u017eine po\u010ditnice pre\u017eivljale v kampih ter delavskih po\u010ditni\u0161kih domovih, ki so bili v lasti podjetij in tovarn. \u010ceprav brez velikega razko\u0161ja, so bili ti oddihi polni dru\u017eenja, preprostih u\u017eitkov in lepih spominov, fotografije na\u0161ih fotoreporterjev iz tistega obdobja pa so danes tihe pri\u010de nekega \u010dasa in pripovedujejo zgodbe o ljudeh in \u017eivljenju, ki je ostalo ohranjeno v spominu.\u00a0<\/p>\n

\"Priprave,<\/p>\n

Ve\u010dina prtljage je na\u0161la mesto na strehi avtomobila. \/ Foto: Marjan Cigli\u010d,\u00a0hrani Muzej novej\u0161e in sodobne zgodovine Slovenije<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Tudi na znamenitih \u00bbka\u010djih ridah\u00ab se je pogosto vse zabasalo. \/ Foto: Edi \u0160elhaus Priprave, kolone in sendvi\u010di…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":155907,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[15955,2066,21583,41120,41122,15997,41119,41123,8566,59,61,62,37,58,60,38,41121],"class_list":["post-155906","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-druzinske-pocitnice","tag-jugoslavija","tag-kampiranje","tag-nostalgicni-spomini","tag-pocitniski-domovi","tag-poletni-dopust","tag-potovanje-z-avtomobilom","tag-priprave-na-dopust","tag-prometne-razmere","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-socialisticni-cas"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116899074923715650","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/155906","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=155906"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/155906\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/155907"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=155906"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=155906"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=155906"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}