{"id":156011,"date":"2026-07-11T06:24:08","date_gmt":"2026-07-11T06:24:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/156011\/"},"modified":"2026-07-11T06:24:08","modified_gmt":"2026-07-11T06:24:08","slug":"delez-ove-v-koncni-rabi-energije-slovenija-2026","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/156011\/","title":{"rendered":"Dele\u017e OVE v kon\u010dni rabi energije, Slovenija 2026"},"content":{"rendered":"<p>Ocena ka\u017ee, da letos davkopla\u010devalci ne bomo pla\u010devali statisti\u010dnih prenosov v tujino.<\/p>\n<p>Prva ocena, ki so jo za Agencijo za energijo izdelali na Institut Jo\u017eef Stefan, ka\u017ee, da smo lani v Sloveniji dosegli\u00a025,4-odstotni skupni dele\u017e obnovljivih virov energije (OVE) v bruto kon\u010dni rabi energije. To pomeni, da nam zaradi\u00a0manka ne bo treba <a href=\"https:\/\/www.zurnal24.si\/pod-streho\/varcna-hisa\/skoraj-20-milijonov-evrov-v-tujino-namesto-v-domace-nalozbe-452610\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">pla\u010dati<\/a> statisti\u010dnega prenosa eni od bolj uspe\u0161nih dr\u017eav \u010dlanic.\u00a0 Od leta 2020 smo manjkajo\u010di del do 25 odstotkov pla\u010dali \u010ce\u0161ki in Hrva\u0161ki, skupaj pa je davkopla\u010devalce to stalo skoraj 20 milijonov evrov. Povedano bolj po doma\u010de, Hrvatom in \u010cehom smo pla\u010dali milijone, da smo lahko mi knji\u017eili njihove\u00a0obnovljive vire energije, dobili pa nismo nobene elektrike ali kaj podobnega, \u0161lo je le za statisti\u010dni prenos.\u00a0<\/p>\n<p>\u010ce bo dele\u017e potrjen, bo Slovenija od leta 2020 \u0161ele drugi\u010d dosegla mejnik 25 odstotkov, prvi\u010d ga je dosegla 2023.\u00a0<\/p>\n<p>Glavni razlog za zvi\u0161anje dele\u017ea OVE, in sicer za 0,8 odstotne to\u010dke,\u00a0je predvsem ni\u017eja raba energije v prometu, kar je vplivalo na ni\u017ejo kon\u010dno bruto rabo energije, navajajo na Agenciji za energijo. Iz ocene tako izhaja, da se je dele\u017e OVE v sektorju elektri\u010dne energije lani pove\u010dal za 2,2 odstotne to\u010dke, s 43,1\u00a0na 45,3\u00a0odstotka, v sektorju prometa pa se je povi\u0161al za 2,3\u00a0odstotne to\u010dke na 11,5 odstotka. V\u00a0sektorju ogrevanja in hlajenja pa je ni\u017eji, in sicer je padel za 1,9 odstotne to\u010dke, na 31,8 odstotka. Padec je, kot navajajo na agencije, &#8220;predvsem posledica ni\u017eje rabe lesa za ogrevanje v gospodinjstvih&#8221;.<\/p>\n<p>Pri tem je treba poudariti, da je zaradi \u0161e nedokon\u010dnih metodolo\u0161kih podatkov za leto 2025 v posameznih sektorjih negotovost za skupni dele\u017e OVE ocenjena na 0,6 odstotne to\u010dke. Kar pa pomeni, da kljub optimisti\u010dni oceni, morda zahtevanega cilja 25 odstotkov ne bomo dosegli.\u00a0<\/p>\n<p>Doseganje zastavljenega cilja je pomembno z ve\u010d\u00a0vidikov. Najprej to pomeni, da ni statisti\u010dnih prenosov, s tem pa ne dodatnih pla\u010dil v tujino. \u010ce dr\u017eava sistemati\u010dno ne izpolnjuje zadanih ciljev, pa lahko Evropska komisija\u00a0spro\u017ei postopek zaradi kr\u0161itve evropskega prava, kar ima lahko pravne in finan\u010dne posledice. Nedoseganje ciljev pomeni tudi ve\u010djo odvisnost od uvoza, izpostavljenost cenovnim tveganjem in manj\u0161o energijsko samooskrbo.<\/p>\n<p>Za cilj imam 33, ne 25 odstotkov!<\/p>\n<p>Pri tem pa spomnimo, da si je Slovenija v okviru zadnjega NEPN zastavila \u0161e bistveno vi\u0161je cilje. Od leta 2030 bi moral dele\u017e OVE v kon\u010dni bruto rabi energije predstavljati 33 odstotkov. Da bi to dosegli, bi moral dele\u017e OVE v sektorju elektri\u010dne energije zna\u0161ati vsaj 55,4 odstotka, torej dobrih 10 odstotnih to\u010dk ve\u010d, v sektorju prometa 25,8 odstotka ali\u00a0dobrih 14 odstotnih to\u010dk ve\u010d, v sektorju ogrevanja in hlajenja pa bi se moral pove\u010dati vsaj na 45,2 odstotka ali za dobrih 13 odstotnih to\u010dk.\u00a0<\/p>\n<p>katarina.n.mal@styria-media.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ocena ka\u017ee, da letos davkopla\u010devalci ne bomo pla\u010devali statisti\u010dnih prenosov v tujino. Prva ocena, ki so jo za&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":45640,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[1285,5865,81,41148,41149,82,19793,84,83,62,37,58,60,38,41150],"class_list":["post-156011","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-1285","tag-agencija-za-energijo","tag-business","tag-delez","tag-delez-ove","tag-economic","tag-ove","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-statisticni-prenos"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116899916175528640","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/156011","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=156011"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/156011\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/45640"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=156011"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=156011"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=156011"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}