{"id":156068,"date":"2026-07-11T07:57:10","date_gmt":"2026-07-11T07:57:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/156068\/"},"modified":"2026-07-11T07:57:10","modified_gmt":"2026-07-11T07:57:10","slug":"slovenija-je-pravi-magnet-za-strele-in-ena-od-nasih-gora-jih-dobesedno-pozira","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/156068\/","title":{"rendered":"Slovenija je pravi magnet za strele in ena od na\u0161ih gora jih dobesedno po\u017eira"},"content":{"rendered":"

Leto\u0161nji nevihtni za\u010detek poletja je dal povod, da poi\u0161\u010demo to\u010dko, ki je magnet za strele. Na\u0161li smo jo sredi Ljubljane, v eni od sob prvega nadstropja Elektroin\u0161tituta Milana Vidmarja. Tja se stekajo vse strele nad Slovenijo in \u0161ir\u0161e nad Balkanom. No, ne dobesedno, sicer te sobe ne bi bilo ve\u010d, dr\u017ei pa, da ima ekipa elektroin\u017eenirjev v njej na velikem monitorju v vsakem trenutku vpogled v to, kaj se dogaja na na\u0161em nebu. Slabih 15 sekund po tistem, ko nekje udari strela, se jim ta izri\u0161e na njihovem zemljevidu, ob njej pa se izpi\u0161e \u0161e kopica uporabnih podatkov o njeni jakosti in naboju. V petek okrog poldneva, ko nas je sprejela ekipa, ki bdi nad in\u0161titutovim sistemom Scalar, se je nevihta z udari strel motala nad Sardinijo in Sicilijo. Nebo nad Slovenijo je bilo mirno. Elektroin\u017eenir Vladimir Djurica je pripomnil, da bo slika morda \u017ee popoldne druga\u010dna. Vlaga v zraku, ki je klju\u010dna za nastanek strel, je obetala, da se zna kaj zakuhati.<\/p>\n

V leto\u0161njem letu je nebo nad Slovenijo najbolj \u017earelo 27. maja, ko se je v\u00a0pi\u010dlem dnevu\u00a0zaiskrilo 38.330-krat! Ve\u010dji del Slovenije je bil dobesedno prekrit z rumenimi pikicami, pobrali smo ve\u010d kot desetino vseh strel, ki so se tistega dne zgodile nad celotno Evropo.<\/p>\n

\u00bbSlovenija je ena od dr\u017eav z najvi\u0161jo gostoto strel v Evropi,\u00ab je sogovornik pokazal zemljevid Evrope, ki je bil nad Slovenijo in Alpami obarvan zlove\u0161\u010de rde\u010de, \u00bbv \u0160paniji je prevro\u010de in preve\u010d suho, zato imajo malo strel, Britanija in Nizozemska sta prehladni, pri nas pa se vse sestavi. Za nevihto potrebujete toploto, vlago in majhne pra\u0161ne delce. Na sti\u010di\u0161\u010du mediteranskega in celinskega podnebja imamo razmeroma toplo Jadransko morje, s katerega se dviga topel zrak, iznad industrijske Padske ni\u017eine k nam zanese precej pra\u0161nih delcev, na katere se lahko ve\u017ee vlaga, imamo pritisk vro\u010dega kontinentalnega zraka z vzhoda in imamo Alpe, ki so naravna pregrada. Ni kaj, odli\u010den recept za nastanek neviht.\u00ab<\/p>\n

Lani je v celem letu nad Slovenijo udarilo 323.163 strel, letos do prvih dni julija \u017ee 273.484, pa se je njihova sezona komaj za\u010dela. Najve\u010d jih udari julija in avgusta. Djurica in njegov sodelavec Vid Zgonc sta na ekran priklicala leto\u0161nji 27. maj, ko je nebo nad Slovenijo najbolj \u017earelo. V pi\u010dlem dnevu se je zaiskrilo 38.330-krat! Ve\u010dji del Slovenije je bil dobesedno prekrit z rumenimi pikicami, pobrali smo ve\u010d kot desetino vseh strel, ki so se tistega dne zgodile nad celotno Evropo.<\/p>\n

Na Zemljo udari le desetina\u00a0vseh strel<\/p>\n

Na na\u0161o sre\u010do ve\u010dina strel nikoli ne dose\u017ee tal. Zgodijo se znotraj oblaka ali med oblaki, bolj ali manj razvejano pot do Zemlje jih poi\u0161\u010de le kak\u0161na desetina. \u00bbNa\u0161 sistem Scalar bele\u017ei vse strele, ker so strele med oblaki in znotraj njih pomemben podatek za meteorologe pri napovedovanju to\u010de, seveda pa nas vse najbolj zanimajo strele med oblaki in Zemljo, ker te povzro\u010dajo najve\u010d \u0161kode,\u00ab sta prikimala sogovornika in dodala, da tudi te strele, ki naposled tre\u0161\u010dijo v Zemljo, niso vse enake. Eni jih lo\u010dijo na suhe in ognjene, strokovnjaki jih delijo na negativne in pozitivne. Tisti, ki mu je \u017ee udarila stela v hi\u0161o ali v bli\u017enje drevo, je bil v vsej nesre\u010di najbolj sre\u010den, \u010de je \u0161lo za suho oziroma negativno strelo. Te praviloma ne zanetijo po\u017eara in k sre\u010di je tak\u0161nih ve\u010dina, 90 odstotkov. \u00bbNegativne strele so zelo hitre, trajajo vsega nekaj mikrosekund, tudi jakost je ni\u017eja v primerjavi s pozitivnimi. Tak\u0161na strela drevo navadno le nekoliko olupi. Pozitivne pa trajajo tudi tiso\u010dkrat dlje, v\u010dasih celo do pol sekunde, in v tem \u010dasu se ima toplota \u010das prenesti tudi na mesto, kamor je strela udarila, naj bo to hi\u0161a, drevo ali kar koli drugega. Suho drevo se po navadi v\u017ege, teko\u010dine v zdravem drevesu pa v\u010dasih dobesedno zavrejo in drevo uparijo. Tem strelam re\u010demo tudi za\u017eigalne oziroma ognjene in povzro\u010dajo ve\u010d \u0161kode kakor negativne,\u00ab je razlo\u017eil Djurica.<\/p>\n

\"\ufeff-<\/p>\n

Lani je v celem letu nad Slovenijo udarilo 323.163 strel, letos do prvih dni julija \u017ee 273.484, pa se je njihova sezona komaj za\u010dela.\u00a0\/ Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n

\u010ceprav strele ostajajo nepredvidljive in sta oba sogovornika v en glas odkimala, da \u0161e ni junaka na Zemlji, ki bi znal vnaprej napovedati to\u010dno lokacijo in \u010das udara strele, obstaja nekaj to\u010dk v Sloveniji, kjer bi se mu to morda celo posre\u010dilo. \u00bbPri nas strela najve\u010dkrat udari na Ple\u0161ivcu v Karavankah, v povpre\u010dju kar 18-krat na leto. Zelo izpostavljeni so tudi Kum, Bo\u010d, Krvavec, Nanos, Trdinov vrh \u2026 Gostota strel na kvadratni kilometer je najni\u017eja v Pomurju, v povpre\u010dju zabele\u017eijo dve do tri na kvadratni kilometer na leto. \u010cim bolj se bli\u017eamo Alpam, tem bolj se intenziteta ve\u010da. Na severozahodu dr\u017eave jih na najbolj obremenjenih delih zabele\u017eijo tudi do 15 na leto,\u00ab o najbolj izpostavljenih to\u010dkah spregovori Djurica. Fascinantni podatki, ki pa ob naslednjem kliku z mi\u0161ko nekoliko zbledijo. Sodelavca sistema Scalar namre\u010d na zemljevidu poi\u0161\u010deta tromejo med Slovenijo, Avstrijo in Italijo, kjer se ekran od silne gostote strel ne zmore niti pravilno obarvati. Streljaj od meje je gora, ki dobesedno po\u017eira strele. Na Dobra\u010du, 2166 metrov visoki gori na avstrijskem Koro\u0161kem tik nad Podklo\u0161trom, senzorji na vsak kvadratni kilometer zabele\u017eijo kar po 55 strel na leto.<\/p>\n

Senzor vreden toliko\u00a0kot dober mercedes<\/p>\n

Vladimir Djurica se je ekipi, ki se je na Elektroin\u0161titutu Milana Vidmarja lotila bele\u017eenja strel, pridru\u017eil \u0161e kot \u0161tudent. Ideja se je sredi devetdesetih let prej\u0161njega stoletja zdela \u0161e nekoliko utopi\u010dna, meriti so jih za\u010deli s tremi napol odslu\u017eenimi merilniki, ki so jim jih poslali s \u0161vedske univerze v Uppsali. \u00bbU\u010dinkovitost je bila bolj tako, to\u010dnost bolj slaba, strelo smo znali locirati z natan\u010dnostjo petih kilometrov, a bil je dober za\u010detek,\u00ab pravi danes, ko je Scalar izpopolnjen sistem, ki zna lokacijo strele dolo\u010diti na 100 metrov natan\u010dno. V Sloveniji stojita dva \u00bbza dober mercedes vredna\u00ab senzorja za zaznavanje atmosferskih razelektritev, na Balkanu jih je vse do Bolgarije \u0161e devet, vsi skupaj pa so povezani v mre\u017eo z drugimi institucijami, ki po Evropi bdijo nad strelami.<\/p>\n

\"-<\/p>\n

Starej\u0161i model senzorja za strele, v Sloveniji stojita dva \u2013 eden v Batah na Primorskem in eden v Jel\u0161ah v Posavju. \/ Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n

In zakaj bi nekdo sploh spremljal strele, te neukro\u010dene sile, ki jih ni mogo\u010de napovedovati? Njihove podatke uporabljajo elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji in po vsem Balkanu. Operaterjem prihranijo ure in ure hoje pod daljnovodi in mukotrpna preverjanja, kje je pri\u0161lo do napake, saj jim sistem Scalar lahko do stebra natan\u010dno pove, kje naj se lotijo dela. V \u010dasu na\u0161ega obiska je bil zaradi strele v okvari povezovalni daljnovod med Bosno in \u010crno goro. \u00bbRo\u010dno pregledati 60 kilometrov daljnovoda, in to v dveh dr\u017eavah, bi bilo izjemno zamudno. S pomo\u010djo teh podatkov pa operaterja sedaj \u017ee vesta, da je strela udarila ob stebru 15 in bodo tako veliko hitreje na\u0161li mesto napake,\u00ab je Djurica komentiral stanje na zemljevidu.<\/p>\n

Podatki zanimajo tudi kriminaliste<\/p>\n

Na podlagi njihovih podatkov o udarih strel lahko RTV Slovenija pravo\u010dasno preklopi svoje izpostavljene oddajnike na pomo\u017eno napajanje, da jih udar strele ne bi po\u0161kodoval. Telekom nam s pomo\u010djo teh podatkov na televiziji izpi\u0161e opozorilo, da se pribli\u017euje nevihta. Njihove podatke uporabljajo na letali\u0161\u010dih. Ko zaznajo, da se jim udari strel pribli\u017eujejo, prekinejo to\u010denje goriva in zaposlene umaknejo z zunanjih letali\u0161kih povr\u0161in. Zgodovina in lokacije strel pogosto zanimajo gradbene in\u017eenirje ter zavarovalni\u010darje, ko obravnavajo \u0161kodne zahtevke. V\u010dasih se nanje obrnejo tudi kriminalisti \u2013 posebej \u010de je strela terjala smrtne \u017ertve ali ko sumijo, da je morda strela le priro\u010den izgovor in bi lahko \u0161lo tudi za nameren po\u017eig ali podtaknjen po\u017ear. Djurica se spomni po\u017eara pred desetletjem, ko je na Celjskem pogorel ve\u010dji kompleks. Po\u017ear so v prvem trenutku pripisali streli, a ko so kriminalisti preverjali, kaj se je tiste no\u010di dejansko dogajalo na nebu in kje so udarjale strele, so morali za\u010deti krivca iskati drugje.<\/p>\n

\"-<\/p>\n

Vid Zgonc in Vladimir Djurica bdita nad sistemom Scalar, ki bele\u017ei strele nad Slovenijo in \u0161ir\u0161im Balkanom. \/ Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n

Zanimalo nas je \u0161e, s \u010dim bi lahko primerjali energijo strele, ko ta udari ob tla, in kaj bi lahko z njo naredili. Ob silni mo\u010di in grozi, ki jo \u017ee tiso\u010dletja vzbuja ta pojav, je na koncu od nje uporabnega zanemarljivo malo. Kar najbr\u017e tudi pojasni, zakaj \u0161e nih\u010de ni obogatel z zbiranjem njihove energije. Strela, ki skozi zrak \u0161vigne pri temperaturi med 30.000 in 40.000 stopinjami Celzija, za sabo najve\u010dkrat ne pusti ni\u010desar. V\u010dasih za le\u010dino zrno majhno pikico ali del\u010dek okru\u0161ene barve na kovini. Za njimi ne ostajajo kraterji ali razdivjano minsko polje, celo z njeno elektri\u010dno energijo, ki jo sprosti v tla, si ne bi mogli kaj veliko pomagati. \u00bbNiti enega pi\u0161\u010danca ne bi spekli v pe\u010dici,\u00ab je skomignil Djurica. Dovolj bi bilo morda, da bi ena klasi\u010dna 40-vatna \u017earnica gorela nekaj dni. \u00bbKer se energija strele sprosti v ekstremno majhnem \u010dasu, je njena mo\u010d res velika, a \u010de bi \u017eeleli od njih kaj prenesti v realno \u017eivljenje, bi se po\u0161teno utrudili. \u010ce bi nam nekako uspel \u010dude\u017e in bi v osrednji Sloveniji polovili vse tiste \u0161tiri strele, ki udarijo na enem kvadratnem kilometru, bi nam \u0161tiri \u017earnice svetile nekaj tednov,\u00ab se Djurica popraska za temenom ob pi\u010dlem izkupi\u010dku.<\/p>\n

Preden smo ob enih popoldne zapu\u0161\u010dali s strelami najbolj oblegano sobo na Balkanu, smo \u0161e enkrat preverili, kaj se dogaja nad nami. Z izjemo Sardinije in Sicilije je nad Evropo \u0161e vedno vladal ognjeni mir.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Leto\u0161nji nevihtni za\u010detek poletja je dal povod, da poi\u0161\u010demo to\u010dko, ki je magnet za strele. Na\u0161li smo jo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":156069,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[41162,41159,14389,41158,37,38,41161,41157,64,41160,22648,63],"class_list":["post-156068","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-atmosferske-razelektritve","tag-elektriinstitut-milan-vidmar","tag-nevihte","tag-sistem-scalar","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-spremljanje-strel","tag-strele","tag-svet","tag-vladimir-djurica","tag-vremenski-pojavi","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116900282047649608","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/156068","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=156068"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/156068\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/156069"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=156068"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=156068"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=156068"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}