poro\u010dali<\/a>. Prepri\u010dan, da se v njej skriva velika zlata gruda \u2013 obmo\u010dje je namre\u010d znano po bogatih nahajali\u0161\u010dih zlata iz 19. stoletja \u2013 je predmet odnesel domov.<\/p>\nTovrstne najdbe so izjemno redke. \u010ceprav so v Viktoriji na\u0161li na tiso\u010de zlatih grud, je to \u0161ele 17. potrjeni meteorit v tej zvezni dr\u017eavi in drugi najve\u010dji hondrit, takoj za 55-kilogramskim primerkom, ki so ga identificirali leta 2003.<\/p>\n
V \u017eelji, da bi pri\u0161el do domnevne plemenite kovine, je Hole uporabil \u017eago, brusilnik, vrtalnik, kislino in celo kova\u0161ko kladivo, vendar je 17-kilogramski predmet ostal nepo\u0161kodovan. Po letih neuspe\u0161nih poskusov je skalo nazadnje predal v pregled geologom v Muzeju Melbourne.<\/p>\n
Zgodbo so te dni znova povzeli \u0161tevilni avstralski mediji, vklju\u010dno z The Sydney Morning Herald in Channel 10 News.\u00a0<\/p>\n
Te\u017eka skala<\/p>\n
\u00bbKo na Zemlji zagledate in poberete tak\u0161no skalo, ne bi smela biti tako te\u017eka,\u00ab je takrat pojasnil geolog Bill Birch. Njegov kolega Dermot Henry je dodal, da je specifi\u010den, izklesan in jami\u010dast videz kamna posledica taljenja njegove povr\u0161ine med prehodom skozi Zemljino atmosfero.<\/p>\n
Znanstveniki so z diamantno \u017eago odrezali majhen vzorec in ugotovili, da gre za navadni hondrit tipa H5. Meteorit, dolg skoraj 39 centimetrov, vsebuje visok dele\u017e \u017eeleza in niklja ter drobne kristalizirane kapljice metalnih mineralov, imenovane hondrule. Te so nastale v primitivni solarni meglici, \u0161e preden se je iz nje izoblikoval na\u0161 planet.<\/p>\n
![\"Primerek](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-iStock-2247474581-1000.webp\")
<\/p>\n
Primerek hondrita. \u010ce ga najdete, ste na\u0161li pravo vesoljsko bogastvo. \/ Foto: Istock<\/p>\n
Po navedbah raziskovalcev je meteorit, poimenovan Maryborough, na Zemljo padel pred 100 do 1000 leti. Arhivska poro\u010dila o svetlih meteorjih na tem obmo\u010dju med letoma 1889 in 1951 bi lahko bila povezana z njegovim prihodom na na\u0161 planet.<\/p>\n
Iz asteroidnega pasu<\/p>\n
Kemi\u010dni in geolo\u0161ki kazalniki ka\u017eejo, da izvor predmeta sega v asteroidni pas med Marsom in Jupitrom. Od tam naj bi ga po tr\u010denju dveh nebesnih teles izvrglo iz tirnice in ga usmerilo proti Zemlji.<\/p>\n
\u00bbMeteoriti predstavljajo najcenej\u0161i na\u010din raziskovanja vesolja,\u00ab je poudaril Henry. \u00bbVra\u010dajo nas v preteklost in zagotavljajo sledi o starosti, nastanku ter kemi\u010dni sestavi na\u0161ega oson\u010dja. Nekateri vsebujejo zvezdni prah, ki je starej\u0161i od samega Sonca, ali pa organske molekule, kot so aminokisline, ki veljajo za osnovne gradnike \u017eivljenja.\u00ab<\/p>\n
Tovrstne najdbe so izjemno redke. \u010ceprav so v Viktoriji na\u0161li na tiso\u010de zlatih grud, je to \u0161ele 17. potrjeni meteorit v tej zvezni dr\u017eavi in drugi najve\u010dji hondrit, takoj za 55-kilogramskim primerkom, ki so ga identificirali leta 2003. Geologi ocenjujejo, da je verjetnost takega naklju\u010dnega odkritja skoraj “astronomsko majhna”, njena znanstvena vrednost pa neprecenljiva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Mislil je, da je na\u0161el\u00a0zlato, toda \u2026 \/ Foto: Istock Neverjetno: iskal je zlato, na\u0161el pa nekaj veliko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":156264,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[41191,41189,11202,32,41188,41190,35,31,34,36,41194,37,38,41192,41193,33,2535,14889],"class_list":["post-156263","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-asteroidni-pas","tag-avstralska-zlate-mrzlice","tag-geologija","tag-headlines","tag-meteorit","tag-muzej-melbourne","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-redke-najdbe","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-solarna-meglica","tag-starodavni-kamni","tag-top-stories","tag-vesolje","tag-znanstvena-raziskava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116901292882214973","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/156263","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=156263"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/156263\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/156264"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=156263"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=156263"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=156263"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-iStock-2272886240-400.webp\")
<\/p>\n![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-iStock-2247474581-400.webp\")
<\/p>\n![\"Mislil](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-iStock-2272886240-1000.webp\")
<\/p>\n