kra\u0161kih okolij<\/a> v Sloveniji, je dostop vanj strogo omejen. Odprava je potekala\u00a0na podlagi dovoljenj Ministrstva za naravne vire in prostor ter v sodelovanju z Dru\u0161tvom ljubiteljev Kri\u017ene jame pod vodstvom Ga\u0161perja Modica, Skupino za speleobiologijo Oddelka za biologijo Biotehni\u0161ke fakultete Univerze v Ljubljani (doc. dr. Maja Zagmajster in dr. Teo Deli\u0107) ter In\u0161titutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU.<\/p>\n\u017de deset let ne \u017eivi v Sloveniji, zato …<\/p>\n
Projekt je zasnovala Maja Karmen Mu\u0161i\u010d, slovenski del ekipe pa poleg nje sestavljajo \u0161e Damir Podnar, Simon Burjain Sebastjan Gantar. Kot pojasnjuje Maja, sta neprecenljivo podporo odpravi nudila\u00a0tudi Dru\u0161tvo ljubiteljev Kri\u017ene jame, ki kot dolgoletni skrbnik jame z omejenim \u0161tevilom obiskovalcev ohranja njeno naravno stanje, ter \u010dlani JD Rakek, ki so pomagali\u00a0pri logistiki\u00a0odprave.<\/p>\n
Maja je sicer slovenska jamska potaplja\u010dica, ki \u017ee ve\u010d kot deset let \u017eivi v Belgiji. Kot nam je zaupala, po poklicu ni raziskovalka ali biologinja, “a jo \u017ee vrsto let vodi velika strast do jamskega potapljanja in \u017eelja, da bi na svoj na\u010din prispevala k bolj\u0161emu razumevanju ter ohranjanju slovenskega podzemnega sveta.”<\/p>\n
Pojasnjuje, da je najve\u010dja vrednost odprave prav povezovanje ljudi z razli\u010dnimi znanji in izku\u0161njami: “Potaplja\u010di lahko dose\u017eejo dele jamskega sistema, ki raziskovalcem sicer niso dostopni, raziskovalci pa lahko z zbranimi podatki bistveno prispevajo k razumevanju in varovanju teh edinstvenih ekosistemov.”<\/p>\n
![\"Odprava](\"\/media\/img\/10\/8d\/14f931dfd370cdbe2574.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Maxime Cheminade, NOVA Projects<\/p>\n
Kak\u0161en je ob\u010dutek, ko ste del prve odprave, ki je kadarkoli obiskala te dele sveta?<\/p>\n
To je ob\u010dutek, ki ga je te\u017eko opisati. Seveda je prisotno navdu\u0161enje, vendar ga zelo hitro zamenja spo\u0161tovanje. Ko se znajde\u0161 v prostoru, kamor \u010dlove\u0161ka noga \u2013 ali v na\u0161em primeru plavut \u2013 \u0161e ni stopila, se zelo jasno zave\u0161, da si tam le gost.<\/p>\n
Zame osebno ima to \u0161e poseben pomen. \u017de ve\u010d kot deset let \u017eivim v Belgiji in prav \u017eivljenje v tujini mi je dalo druga\u010den pogled na Slovenijo. Pogosto \u0161ele takrat, ko ne\u010desa nima\u0161 ve\u010d vsak dan pred o\u010dmi, zares spozna\u0161, kako izjemno je. Slovenija je majhna dr\u017eava, vendar le\u017ei na enem najpomembnej\u0161ih kra\u0161kih obmo\u010dij na svetu. Imamo naravno dedi\u0161\u010dino, ki nam jo marsikatera ve\u010dja dr\u017eava lahko zavida.<\/p>\n
Ta odprava je zato zame tudi zelo osebna zgodba. \u017de dolgo sem si \u017eelela, da bi lahko na svoj na\u010din prispevala k bolj\u0161emu razumevanju in ohranjanju tega izjemnega podzemnega sveta. \u010ceprav po poklicu nisem raziskovalka ali biologinja, verjamem, da lahko z vztrajnostjo, povezovanjem ljudi in skupnim ciljem ustvarimo nekaj, kar bo koristilo tudi znanosti.<\/p>\n
Vas je bilo \u010desa pred ali med odpravo \u010desa strah?<\/p>\n
Ne bi rekla, da me je bilo strah. Veliko bolj sem \u010dutila veliko odgovornost.<\/p>\n
Odgovornost do ljudi, ki so mi zaupali in se pridru\u017eili odpravi. Odgovornost do Kri\u017ene jame, ki predstavlja eno najdragocenej\u0161ih kra\u0161kih okolij v Sloveniji. In odgovornost do raziskovalcev, s katerimi sodelujemo in jim \u017eelimo s svojim delom omogo\u010diti dostop do podatkov, ki jih brez jamskih potaplja\u010dev pogosto ni mogo\u010de pridobiti.<\/p>\n
Velik del priprav zato ni bil namenjen le samim potopom, ampak predvsem temu, kako bomo vpliv na jamo zmanj\u0161ali na najmanj\u0161o mo\u017eno mero. Vsak kos opreme smo pred vstopom temeljito o\u010distili in razku\u017eili, da v jamo ne bi nehote prinesli tujerodnih organizmov ali mikroorganizmov.<\/p>\n
Hkrati gre za tehni\u010dno izjemno zahtevne potope. Voda ima okoli osem stopinj Celzija, vidljivost ni vedno dobra, potopi pa segajo globlje od sto metrov in zaradi dolge dekompresije trajajo ve\u010d ur. Poseben izziv predstavlja tudi zelo ozek vhod v Novo Kri\u017eno jamo. \u010ce bi pri\u0161lo do resne nesre\u010de, bi bilo re\u0161evanje izjemno zahtevno.<\/p>\n
Pri jamskem potapljanju velja zelo preprosto na\u010delo \u2013 ni\u010d ne sme biti odvisno od ene same stvari. Zaradi oddaljenosti od izhoda in zahtevnosti okolja mora biti prakti\u010dno vsak klju\u010dni kos opreme podvojen. To velja za vse, od rezervne maske do neodvisnih virov dihalnega plina.<\/p>\n
Na tej odpravi vsi globinski potaplja\u010di uporabljajo rebreatherje \u2013 posebne dihalne naprave, ki ve\u010dino izdihanega plina ponovno uporabijo, zato omogo\u010dajo dalj\u0161e in u\u010dinkovitej\u0161e potope. Poleg tega vsak nosi \u0161e rezervni rebreather, dodatne jeklenke z dihalnim plinom, ob potopni vrvi pa smo namestili dodatne varnostne jeklenke. Tudi suhe obleke imajo dvojni sistem ogrevanja z rezervnimi baterijami.<\/p>\n
Z drugimi besedami, vsak pomemben sistem ima svojo rezervo, pogosto pa tudi rezervo za rezervo. Tak\u0161en pristop nam omogo\u010da, da morebitno te\u017eavo re\u0161imo \u0161e preden bi lahko ogrozila potaplja\u010da. \u010ce ocenimo, da pogoji niso ustrezni ali da tveganje presega sprejemljivo mejo, potop brez oklevanja prekinemo. Na koncu je najve\u010dji uspeh odprave vedno to, da se vsi varno vrnemo domov.<\/p>\n
Nam lahko opi\u0161ete kak\u0161no specifi\u010dno situacijo z odprave, ki vam bo za vedno ostala v spominu?<\/p>\n
Najbolj se mi je vtisnil trenutek, ko smo skupaj z Dru\u0161tvom ljubiteljev Kri\u017ene jame, Jamarskim dru\u0161tvom Rakek in celotno potaplja\u0161ko ekipo oblikovali \u010dlove\u0161ko verigo za prenos opreme skozi izredno ozek vhod v Novo Kri\u017eno jamo.<\/p>\n
Skupaj smo skozi ozke prehode prenesli ve\u010d kot pol tone opreme, nato pa z njo nadaljevali \u0161e dolgo pot do mesta potopa. To je bil izjemen logisti\u010dni podvig, ki ga brez sodelovanja vseh vpletenih preprosto ne bi bilo mogo\u010de izvesti.<\/p>\n
Tak\u0161ni trenutki poka\u017eejo, kaj vse lahko ljudje dose\u017eemo, ko nas povezuje skupen cilj. Noben posameznik tega ne bi mogel dose\u010di sam.<\/p>\n
![\"Odprava](\"\/media\/img\/30\/6c\/4ac4658600d9a4cac574.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Maxime Cheminade, NOVA Projects<\/p>\n
Po skoraj letu priprav je bilo res nekaj posebnega opazovati, kako se vse sestavi v celoto. Vsak je prispeval svoj del \u2013 nekdo z znanjem, drugi z izku\u0161njami, tretji s fizi\u010dnim delom. Prav ta ob\u010dutek povezanosti mi bo ostal v najlep\u0161em spominu.<\/p>\n
Zakaj je lahko tak\u0161na misija, \u010de je ne na\u010drtuje\u0161 profesionalno in skrbno, nevarna?\u00a0<\/p>\n
Jamsko potapljanje velja za eno najzahtevnej\u0161ih oblik potapljanja. Na globinah ve\u010d kot sto metrov ni prostora za improvizacijo. Vsak kos opreme mora delovati brezhibno, vsak \u010dlan ekipe mora natan\u010dno poznati svojo nalogo, vsak mo\u017een scenarij pa mora biti predviden \u017ee veliko pred za\u010detkom odprave. V jami ni mogo\u010de preprosto izplavati na povr\u0161je ali v nekaj minutah poklicati pomo\u010di.<\/p>\n
Prav zato smo ogromno \u010dasa namenili na\u010drtovanju, usposabljanju ekipe in pripravi varnostnih postopkov. Vsak potop je imel jasno dolo\u010den cilj, natan\u010dno izdelan na\u010drt ter ve\u010d rezervnih scenarijev. Na\u0161 cilj nikoli ni bil dose\u010di rekord ali \u010dim ve\u010djo globino. Cilj odprave je bil raziskovati odgovorno, pri tem \u010dim manj vplivati na jamsko okolje in predvsem poskrbeti, da se vsi varno vrnemo domov.<\/p>\n
Kak\u0161en pomen ima za slovensko in evropsko speleologijo morebitna potrditev povezave med obema jamskima sistemoma?<\/p>\n
\u010ce bi se pokazalo, da sta Kri\u017ena jama in Nova Kri\u017ena jama povezani s prehodom, ki bi bil prehoden tudi za potaplja\u010da, bi to po na\u0161em trenutnem vedenju predstavljalo enega najglobljih jamskih sifonov v Evropi.<\/p>\n
\u0160e pomembneje pa je, da bi tak\u0161na povezava bistveno prispevala k bolj\u0161emu razumevanju razvoja kra\u0161kega podzemlja, pretakanja podzemnih voda in nastanka teh jamskih sistemov. Hkrati nas opominja, da tudi dolgo raziskane jame, kot je Kri\u017ena jama, \u0161e vedno skrivajo neodkrite dele. \u0160ele razvoj sodobne jamsko-potaplja\u0161ke opreme in znanja nam danes omogo\u010da, da dose\u017eemo obmo\u010dja, ki so bila \u0161e pred nekaj desetletji nedostopna. To je lep opomnik, da raziskovanje ni nekaj, kar se je zaklju\u010dilo pred desetletji. Tudi danes lahko z odgovornim pristopom in sodelovanjem razli\u010dnih strok odkrivamo nova poglavja slovenske naravne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n
Kaj nam podzemne vode in organizmi, ki jih prou\u010dujete, sporo\u010dajo o kakovosti naravnega okolja na povr\u0161ju?<\/p>\n
Povezava med povr\u0161jem in podzemljem je veliko bolj zapletena, kot si pogosto predstavljamo. Voda lahko v podzemlje prite\u010de tudi ve\u010d kilometrov stran od mesta, kjer jo kasneje opazujemo, zato razmere v jami niso vedno neposreden odraz dogajanja nad vhodom v jamo. Lahko pa re\u010demo, da dobro ohranjeni kra\u0161ki vodonosniki omogo\u010dajo \u017eivljenje \u0161tevilnim izjemno specializiranim vrstam, od katerih mnoge \u017eivijo le na zelo omejenem obmo\u010dju ali celo v eni sami jami.<\/p>\n
Za strokovno razlago pomena teh organizmov in njihove vloge pri razumevanju podzemnih ekosistemov bi besedo prepustila biologom, s katerimi sodelujemo. Eden od ciljev odprave je prav to, da z zbranimi podatki omogo\u010dimo nadaljnje raziskave in bolj\u0161e razumevanje teh izjemnih habitatov.<\/p>\n
![\"Odprava](\"\/media\/img\/3c\/e1\/e02a90324be3256646de.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Maxime Cheminade, NOVA Projects<\/p>\n
Je kak\u0161na stvar, ki vas osebno \u017ealosti glede okoljevarstva v Sloveniji?<\/p>\n
\u017divljenje v tujini me je nau\u010dilo, da pogosto \u0161ele z razdalje zares vidi\u0161, kako izjemno domovino ima\u0161. Kra\u0161ki vodonosniki in jamski ekosistemi sodijo med najbolj ob\u010dutljiva naravna okolja. \u017divali, ki \u017eivijo v njih, so se skozi milijone let razvijale v izjemno stabilnih razmerah in so pogosto prilagojene zelo ozkim okoljskim pogojem.<\/p>\n
Ker je podzemni svet skrit na\u0161im o\u010dem, se pogosto niti ne zavedamo, kako mo\u010dno lahko dejavnosti na povr\u0161ju vplivajo nanj. Posledice se lahko poka\u017eejo \u0161ele mnogo kasneje, ko jih je pogosto \u017ee te\u017eko odpraviti. Velik del slovenskega krasa predstavlja tudi pomemben vir kakovostne pitne vode. Ko govorimo o varovanju jam, zato ne govorimo zgolj o za\u0161\u010diti podzemnega sveta, ampak tudi o za\u0161\u010diti enega na\u0161ih najpomembnej\u0161ih naravnih virov.<\/p>\n
Mislim, da je Slovenija na podro\u010dju varovanja narave naredila veliko dobrega, hkrati pa si \u017eelim, da bi se kot dru\u017eba \u0161e bolj zavedali, kako izjemno bogastvo imamo. Pogosto ob\u010dudujemo oddaljene kraje po svetu, medtem ko se eden najbolj fascinantnih ekosistemov skriva dobesedno pod na\u0161imi nogami.<\/p>\n
Na kak\u0161en na\u010din lahko podatki, ki jih zbirate v teh globinah, pomagajo pri dolgoro\u010dnem ohranjanju slovenske naravne dedi\u0161\u010dine?<\/p>\n
Kot jamski potaplja\u010di lahko dose\u017eemo dele jamskega sistema, ki raziskovalcem sicer niso dostopni. Ne \u017eelimo nadome\u0161\u010dati biologov, geologov ali drugih strokovnjakov \u2013 \u017eelimo biti njihova podalj\u0161ana roka. \u017de od samega za\u010detka sem si \u017eelela, da odprava ne bi bila namenjena zgolj raziskovanju novih delov jame, ampak da bi ustvarila tudi podatke, ki bodo uporabni \u0161e dolgo po tem, ko bomo opremo odnesli iz jame.<\/p>\n
V sodelovanju z Dru\u0161tvom ljubiteljev Kri\u017ene jame, Skupino za speleobiologijo Oddelka za biologijo Biotehni\u0161ke fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom doc. dr. Maje Zagmajster in dr. Tea Deli\u0107a ter In\u0161titutom za raziskovanje krasa smo biolo\u0161ke vzorce zbirali tako v Kri\u017eni jami kot tudi v Novi Kri\u017eni jami.<\/p>\n
Kri\u017ena jama \u017ee danes velja za eno biotsko najbogatej\u0161ih jam na svetu, saj je bilo v njej doslej zabele\u017eenih ve\u010d kot \u0161estdeset vrst jamskih \u017eivali. Za Novo Kri\u017eno jamo pa zbrani vzorci predstavljajo prvo izhodi\u0161\u010de za raziskovanje \u017eivalskih vrst, ki naseljujejo njene potopljene dele. Ti podatki bodo pomembni za prihodnje raziskave in dolgoro\u010dno spremljanje stanja tega izjemnega ekosistema.<\/p>\n
Slovenski kras velja za eno najpomembnej\u0161ih obmo\u010dij podzemne biodiverzitete na svetu. \u010ce lahko s svojim delom prispevamo k bolj\u0161emu razumevanju tega bogastva, potem smo dosegli nekaj, kar bo imelo vrednost \u0161e dolgo po koncu odprave.<\/p>\n
Na kaj ste v procesu na\u010drtovanja in izvedbe tak\u0161ne logisti\u010dno zahtevne odprave najbolj ponosni?<\/p>\n
Najbolj sem ponosna na ljudi. \u010ce pogledam nazaj, najve\u010dji uspeh odprave zame niso dose\u017eeni metri ali nova globina, ampak dejstvo, da nam je uspelo povezati toliko ljudi z razli\u010dnimi znanji in izku\u0161njami. Sama po poklicu nisem raziskovalka niti biologinja in nikoli nisem trdila, da sem. Sem jamska potaplja\u010dica z veliko \u017eeljo, da bi lahko na svoj na\u010din prispevala k bolj\u0161emu razumevanju Slovenije.<\/p>\n
Prav zato sem \u017eelela ustvariti odpravo, v kateri lahko vsak prispeva tisto, v \u010demer je najbolj\u0161i. Potaplja\u010di lahko dose\u017eemo dele jam, ki drugim niso dostopni. Raziskovalci znajo zbrane podatke pravilno ovrednotiti. Jamarji poznajo jamo bolje kot kdorkoli drug. Fotografi in snemalci pa lahko zgodbo pribli\u017eajo ljudem, ki tega sveta sicer nikoli ne bodo videli. Ko vse to zdru\u017ei\u0161 v eno ekipo, nastane nekaj, kar presega posameznika.<\/p>\n
\u010ce me je ta odprava \u010desa nau\u010dila, je to, da lahko z vztrajnostjo, odprto komunikacijo in skupnim ciljem nastanejo stvari, ki se na za\u010detku zdijo skoraj nemogo\u010de.<\/p>\n
![\"Odprava](\"\/media\/img\/c7\/f6\/c0a800a718abb87a58fa.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Maxime Cheminade, NOVA Projects<\/p>\n
Kaj za vas osebno pomeni odgovornost, ki jo nosite kot raziskovalci oziroma skrbniki tako krhkega naravnega bisera, kot je Kri\u017ena jama?<\/p>\n
Pomeni predvsem veliko \u010dast, hkrati pa tudi veliko poni\u017enost. Kri\u017ena jama ni le ena najlep\u0161ih jam v Sloveniji. Zdru\u017euje izjemno geolo\u0161ko zgodovino, eno najve\u010djih podzemnih biodiverzitet na svetu, pomembno arheolo\u0161ko dedi\u0161\u010dino in osupljivo naravno lepoto. Zavedamo se, da smo le za\u010dasni obiskovalci prostora, ki je nastajal milijone let. \u010ce lahko s svojim delom vsaj malo prispevamo k bolj\u0161emu razumevanju tega izjemnega okolja, je to zame osebno velika \u010dast.<\/p>\n
Prav zato smo \u017eeleli odpravo tudi kakovostno dokumentirati. Poleg raziskovalne ekipe smo imeli namensko fotografsko in snemalno ekipo. Upamo, da bomo s fotografijami in kratkim dokumentarnim filmom ljudem pokazali ne le lepoto tega sveta, ampak tudi, koliko znanja, priprav, odgovornosti in sodelovanja je potrebnega, da lahko tak\u0161na odprava sploh nastane.<\/p>\n
Verjamem, da ljudje veliko la\u017eje varujemo tisto, kar poznamo. \u010ce bomo lahko komu prvi\u010d pokazali ta skriti svet in v njem vzbudili ob\u010dutek spo\u0161tovanja, bomo naredili nekaj dobrega tudi za prihodnost Kri\u017ene jame.<\/p>\n
Kaj je bila va\u0161a\u00a0prva misel, ko po dolgem \u010dasu zapustite jamski sistem in se vrnete na povr\u0161je?<\/p>\n
Najprej pride olaj\u0161anje. Potem hvale\u017enost. Hvale\u017enost, da se je celotna ekipa varno vrnila na povr\u0161je. Hvale\u017enost vsem, ki so v zadnjem letu kakorkoli prispevali k odpravi \u2013 z znanjem, delom, podporo ali zaupanjem. Po skoraj letu priprav je poseben ob\u010dutek, ko vidi\u0161, da se je vse, kar je bilo \u0161e pred nekaj meseci le ideja na papirju, spremenilo v resni\u010dnost.<\/p>\n
In potem seveda pride tudi misel, da nas \u010daka \u0161e ogromno dela. Analiza podatkov, biolo\u0161kih vzorcev, fotografij in posnetkov bo trajala \u0161e dolgo po tem, ko se odprava kon\u010da.<\/p>\n
Kaj bi sporo\u010dili vsem nam, ki ta del sveta spoznamo le skozi va\u0161e o\u010di?\u00a0<\/p>\n
Radovednost je nekaj najlep\u0161ega, kar imamo. Vendar mora vedno hoditi z roko v roki s spo\u0161tovanjem. Podzemni svet ni prazen prostor pod na\u0161imi nogami. Je \u017eiv ekosistem, ki ga \u0161ele za\u010denjamo zares razumeti. Dom organizmov, ki jih ni nikjer drugje na svetu. Naravna dedi\u0161\u010dina, ki je nastajala milijone let in je ne moremo ponovno ustvariti, \u010de jo enkrat izgubimo.<\/p>\n
Upam, da bodo fotografije, film in zgodbe z odprave ljudem omogo\u010dili vsaj majhen vpogled v svet, ki ga ve\u010dina ne bo nikoli videla na lastne o\u010di. Ne zato, da bi ob\u010dudovali nas, ampak zato, da bi ob\u010dudovali naravo.<\/p>\n
Mislim, da je prav to najve\u010dja vrednost raziskovanja. Ne gre samo za odkrivanje novih delov jame ali doseganje novih globin. Gre za bolj\u0161e razumevanje sveta okoli nas in za odgovornost, da to znanje uporabimo za njegovo ohranjanje. \u010ce bo zaradi na\u0161e odprave vsaj en \u010dlovek druga\u010de pogledal na slovenski kras, se vpra\u0161al, od kod prihaja njegova pitna voda, ali pa za\u010dutil ve\u010d spo\u0161tovanja do podzemnega sveta, potem bomo dosegli nekaj, kar presega vse raziskane metre. Raziskovanje ni osvajanje narave. Raziskovanje je predvsem prilo\u017enost, da jo bolje razumemo. In \u0161ele ko nekaj zares razumemo, ga lahko tudi zares varujemo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Po desetih letih \u017eivljenja v tujini se je vrnila v Slovenijo: “\u0160ele z razdalje vidi\u0161, kako izjemno domovino…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":156951,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[41366,32,3845,40475,41364,35,31,34,41365,36,37,38,33],"class_list":["post-156950","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-dihalnik-v-grdem-dolu","tag-headlines","tag-kras","tag-krizna-jama","tag-maja-karmen-music","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-odprava","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116906066447693061","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/156950","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=156950"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/156950\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/156951"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=156950"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=156950"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=156950"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}