{"id":157152,"date":"2026-07-12T12:51:16","date_gmt":"2026-07-12T12:51:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/157152\/"},"modified":"2026-07-12T12:51:16","modified_gmt":"2026-07-12T12:51:16","slug":"willem-de-kooning-pri-delu-abstraktni-ekspresionist-se-vrne-domov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/157152\/","title":{"rendered":"Willem de Kooning pri delu: abstraktni ekspresionist se “vrne” domov"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Willem
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tWillem de Kooning v svojem ateljeju leta 1961. Foto: Wikipedia<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Na ogled bodo postavili pribli\u017eno 120 del umetnika, ki je bil viden \u010dlan t. i. Newyor\u0161ke \u0161ole. Razstavo so naslovili Willem de Kooning pri delu, na njej pa bodo predstavili celovit pregled umetnikovih risb ter izbranih slik in kipov. Odprli jo bodo 9. oktobra in na ogled bo do 17. januarja 2027.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Willem de Kooning se je rodil leta 1904 v Rotterdamu, leta 1926 pa se preselil v ZDA, kjer je tudi ostal in leta 1962 dobil ameri\u0161ko dr\u017eavljanstvo. Bil je eden vodilnih predstavnikov abstraktnega ekspresionizma, zlasti smeri, poimenovane akcijsko slikarstvo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Willem
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tWillem de Kooning, \u017denska I, 1950. Foto: MOMA\/Wikipedia<\/p>\n

Njegova dela zdru\u017eujejo figuro in abstrakcijo. V 30. in 40. letih je ustvarjal tako figuralna kot abstraktna dela, spoj obojega pa se je v njegovem slikarstvu zgodil leta 1945.<\/p>\n

Serija, ki je povzro\u010dila senzacijo
Pravo senzacijo je povzro\u010dila serija slik \u017eenskih figur \u017denska I-VI z za\u010detka 50. let. Serija je za umetnika pomenila premik proti figurativni reprezentaciji, ve\u010dina pripadnikov gibanja abstraktnega ekspresionizma pa mu sprva ni bila naklonjena. Prvi sliki iz serije so primerjali z Goyevimi Grozotami vojne in Picassovo Guernico.<\/p>\n

\u010ceprav se je pozneje posvetil krajini, je \u017eenska figura ostala najbolj prepoznavni simbol njegove umetnosti in kariere. Ameri\u0161ki likovni kritik Harold Rosenberg, ki je tudi skoval termin akcijsko slikanje (mimogrede, uporabil ga je prav v povezavi z de Kooningovimi energi\u010dnimi potegi s \u010dopi\u010dem), je o de Kooningovih \u017eenskah neko\u010d zapisal: “Od leta 1940 do danes se je \u017eenska v de Kooningovih slikah in risbah pojavljala kot sredi\u0161\u010de po\u017eelenja, frustracije, notranjega konflikta, u\u017eitka \u2026 ter hkrati kot izziv pri zasnovi in izvedbi, ki je bil prav tako zahteven kot tisti, s katerim se sre\u010duje in\u017eenir”. De Kooning se je ukvarjal tudi s skulpturo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Willem
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tWillem de Kooning, \u017denska vI, 1953. Foto: Wikipedia\/Carnegie Museum of Art, Pittsburgh<\/p>\n

Drama, jeza, bole\u010dina, ljubezen
“Slika ni samo vizualna re\u010d, ki se dotakne tvoje mre\u017enice,” je de Kooning neko\u010d izjavil, “ampak je to, kar se skriva zadaj. Ne zanima me ‘abstrahiranje’, izlo\u010devanje elementov ali reduciranje slike na dizajn, oblike, \u010drte in barvo. Na ta na\u010din slikam, ker lahko tako v sliko spravim ve\u010d elementov \u2013 dramo, jezo, bole\u010dino, ljubezen, \u010dlove\u0161ko figuro, konja, svoje lastne predstave o vesolju. Skozi gledal\u010deve o\u010di vse to spet postane \u010dustvo ali ideja. \u010cisto vseeno je, ali je druga\u010dna od moje, \u010de le izhaja iz slike, ki ima svojo lastno mo\u010d in integriteto.”<\/p>\n

Newyor\u0161ka \u0161ola, skupina de Kooningovih sodobnikov, je pomagala New York in ZDA umestiti na svetovni zemljevid likovne umetnosti. De Kooning je bil eden izmed redkih predstavnikov svoje generacije, ki so do\u010dakali visoko starost \u2013 Arshile Gorky in Mark Rothko sta naredila samomor, Jackson Pollock je leta 1956 umrl v avtomobilski nesre\u010di, Franz Kline pa leta 1962 zaradi infarkta. De Kooning je umrl leta 1997 za posledicami Alzheimerjeve bolezni.<\/p>\n

Razstava v Rijksmuseumu bo sledila de Kooningovemu umetni\u0161kemu ustvarjanju ter prikazala njegovo pot od Nizozemske do ZDA, kjer je njegovo delo kazalo presenetljiv odklon od stilisti\u010dnih norm. Prehajal je med figuraliko in abstrakcijo ter ustvarjal drzna dela, ki so zaznamovala abstraktni ekspresionizem. Nadaljevalo se je z desetletji, polnimi energije, v njegovem ateljeju na Long Islandu, ki so ga pripeljala do popolne integracije risbe in slike.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Willem
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tWillem de Kooning, Brez naslova XXV. Foto: EPA<\/p>\n

Kot pi\u0161e na spletni strani muzeja, se bo de Kooning sto let po tem, ko je kot slepi potnik zapustil rodni Rotterdam in se odpravil v ZDA (ob prihodu se je najprej \u017eelel ukvarjati z ilustracijo), vrnil na Nizozemsko v sklopu sodelovanja med Rijksmuseumom in Umetnostnim in\u0161titutom v Chicagu, ki poteka v tesnem sodelovanju s Fundacijo Willema de Kooninga.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Willem de Kooning v svojem ateljeju leta 1961. Foto: Wikipedia Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":157153,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[41411,114,2374,6155,62,37,58,60,38,41410,115],"class_list":["post-157152","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-abstraktni-ekspresionizem","tag-entertainment","tag-razstave","tag-rijksmuseum","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-willem-de-kooning","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116907100570739427","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/157152","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=157152"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/157152\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/157153"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=157152"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=157152"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=157152"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}