{"id":157749,"date":"2026-07-13T07:09:14","date_gmt":"2026-07-13T07:09:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/157749\/"},"modified":"2026-07-13T07:09:14","modified_gmt":"2026-07-13T07:09:14","slug":"meta-naj-bi-placala-ljudi-da-so-sprasevali-o-pretresljivih-temah-videl-sem-stvari-za-katere-si-zelim-da-jih-nikoli-ne-bi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/157749\/","title":{"rendered":"Meta naj bi pla\u010dala ljudi, da so spra\u0161evali o pretresljivih temah: \u00bbVidel sem stvari, za katere si \u017eelim, da jih nikoli ne bi\u00a0…\u00ab"},"content":{"rendered":"

Podjetje Meta naj bi v tajnem projektu anga\u017eiralo ve\u010d sto pogodbenih sodelavcev, ki so se na spletu predstavljali kot otroci in najstniki ter z izjemno ob\u010dutljivimi vpra\u0161anji preizku\u0161ali varnostne mehanizme klepetalnih robotov konkuren\u010dnih podjetij. O domnevni praksi poro\u010da ameri\u0161ka revija Wired, ki se sklicuje na interne dokumente in pri\u010devanja sodelujo\u010dih.<\/p>\n

Projekt, ki je bil interno poimenovan Cannes, naj bi za Meto izvajalo podjetje Covalen. Sodelavci so ustvarjali la\u017ene uporabni\u0161ke ra\u010dune mladoletnikov in preko njih\u00a0po\u0161iljali vpra\u0161anja klepetalnim robotom, kot so ChatGPT, Gemini in Character.AI. Cilj naj bi bil preveriti, ali je mogo\u010de modele pripraviti do odgovorov, ki bi ob\u0161li njihove varnostne omejitve. Ena od preglednic je vsebovala skoraj 38.000 vpra\u0161anj. Velik del se jih je nana\u0161al na samomor, samopo\u0161kodovanje in motnje hranjenja, \u0161tevilna pa tudi na spolnost, nasilje in uporabo drog. Med njimi so bili scenariji, napisani z vidika otrok ali mladostnikov. V nekaterih primerih so sodelavci po\u0161iljali tudi fotografije tablet, no\u017eev, zank in druge nazorne vsebine.<\/p>\n

\"Fotografija<\/p>\n

Fotografija je simboli\u010dna. FOTO: Getty Images<\/p>\n

O\u010ditke zavra\u010dajo\u00a0<\/p>\n

Kasnej\u0161a faza testiranja naj bi obsegala \u0161e ve\u010d kot 45.000 dodatnih vpra\u0161anj, pri \u010demer so sodelavci natan\u010dno bele\u017eili odzive posameznih modelov. Kaj je Meta storila z zbranimi podatki, ni znano. V internem dokumentu je bil projekt opisan kot obse\u017eno primerjalno testiranje varnosti modelov umetne inteligence. Nekateri pogodbeni sodelavci so povedali, da jih je delo mo\u010dno pretreslo. Eden izmed njih je dejal, da je med opravljanjem nalog naletel na \u0161tevilne vsebine, ki jih najraje nikoli ne bi videl. Dodal je, da so bili \u0161tevilni sodelujo\u010di presene\u010deni nad tem, kako skrajna vpra\u0161anja so morali pripravljati.<\/p>\n

\"Fotografija<\/p>\n

Fotografija je simboli\u010dna. FOTO: Getty Images<\/p>\n

Meta o\u010ditke zavra\u010da in poudarja, da gre za obi\u010dajno prakso preverjanja varnosti sistemov umetne inteligence. Po njihovih besedah podjetja v panogi redno izvajajo tako imenovano varnostno testiranje, s katerim preverjajo, kako modeli reagirajo na zahtevne in ob\u010dutljive primere. Vendar se vsi strokovnjaki s tak\u0161no razlago ne strinjajo. Izvr\u0161na direktorica neprofitne organizacije Humane Intelligence Rumman Chowdhury je\u00a0opozorila, da ve\u010dmese\u010dno, skrivno testiranje z la\u017enimi ra\u010duni, ki se predstavljajo kot otroci, presega obi\u010dajne industrijske standarde. Posebej je poudarila, da Meta o projektu ni obvestila konkurentov niti rezultatov ni javno predstavila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Podjetje Meta naj bi v tajnem projektu anga\u017eiralo ve\u010d sto pogodbenih sodelavcev, ki so se na spletu predstavljali…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":157750,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[35633,4139,76,37,38,64,41537,1396,643,63],"class_list":["post-157749","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-klepetalni-roboti","tag-meta","tag-preiskava","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-tajni-projekt","tag-umetna-inteligenca","tag-varnost","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116911418018055986","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/157749","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=157749"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/157749\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/157750"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=157749"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=157749"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=157749"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}