Pi\u0161e: Edvard Kadi\u010d<\/p>\n
Slab mesec in pol pred dr\u017eavnozborskimi volitvami, ki bodo 22. marca, se pred nami vedno jasneje izrisuje skoraj u\u010dbeni\u0161ki vzorec delovanja silnic v slovenskem politi\u010dnem in medijskem prostoru. Ta vzorec se v obdobju od enih do drugih volitev zelo prefinjeno umakne iz vidnega polja ter postane nezainteresiranemu volivcu neviden, tih, prakti\u010dno neopazen. A ravno v trenutkih, ko bi morala biti javna razprava naj\u0161ir\u0161a, najsvobodnej\u0161a in najbolj uravnote\u017eena, se pred o\u010dmi javnosti pojavi v polni mo\u010di. Kot da bi sistem sam za\u010dutil, da je pri\u0161el trenutek za sinhronizacijo in ukrepanje.<\/p>\n
Specializirano dr\u017eavno to\u017eilstvo (SDT) je 12. februarja 2026 zavrglo kazensko ovadbo proti nekdanjemu notranjemu ministru Ale\u0161u Hojsu v zadevi domnevne izdaje tajnih podatkov o hi\u0161nih preiskavah pri \u010dlanih Kava\u0161kega klana. Po temeljiti preiskavi, ki je trajala dobre \u0161tiri mesece od hi\u0161ne preiskave septembra 2025, ni bilo pridobljenih dovolj dokazov za utemeljen sum. Glasne obto\u017ebe, ki so v medijih odmevale dan za dnem in vzbujale (neupravi\u010den!) sum, so se izkazale za \u0161ibke, saj preprosto niso zdr\u017eale preverjanja. Hojs sam je dejal, da dokazov ni, ker jih preprosto ne more biti.<\/p>\n
Hkrati pa je isti organ \u2013 SDT \u2013 2. februarja 2026 vlo\u017eil obto\u017eni predlog proti \u0161tirim poslancem in nekdanjim \u010dlanom Knovsa iz vrst NSi: Jerneju Vrtovcu, Janezu \u017daklju, Jo\u017eefu Horvatu in Mateju Toninu. Obto\u017eba: zloraba uradnega polo\u017eaja po 257. \u010dlenu kazenskega zakonika. Postopek se vle\u010de \u017ee dve leti, brez vidnega napredka vmes, a obto\u017eni predlog pride ravno zdaj, ko se za\u010denja volilna kampanja za poslanska mesta v dr\u017eavnem zboru. NSi to ozna\u010duje kot vstop to\u017eilstva v kampanjo, vodja Evropske ljudske stranke, najmo\u010dnej\u0161e politi\u010dne stranke v Evropskem parlamentu, Manfred Weber je celo pozval Evropsko komisijo k pregledu morebitne zlorabe pravosodja. \u010casovnica sama po sebi sicer res ne dokazuje ni\u010desar, a kli\u010de po vpra\u0161anju: zakaj ravno v tem ritmu meljejo mlini pravice? Po\u010dasi, ko gre za eno stran, in nenadoma hitro, ko gre za drugo.<\/p>\n
Enako vpra\u0161anje velja tudi za oddajo Tar\u010da na RTV Slovenija. Oddaja je bila 12. februarja nenadoma odpovedana. Vodstvo RTV vztraja: \u0161lo je za nepri\u010dakovano odsotnost v ekipi, oddaja Tar\u010da nikoli ni bila odpovedana zaradi vsebine, o\u010ditki o pritiskih pa so zavajajo\u010di in politi\u010dno motivirani. Zanimivo, da ekipa Tar\u010de na dru\u017ebenih omre\u017ejih trdi ravno nasprotno: da so nadrejeni sporo\u010dili, da oddaje v prvotno na\u010drtovani obliki ne bo, saj naj bi osvetlila neprijetne teme aktualne oblasti. In zdaj sledi \u0161e dodaten bombon\u010dek: namesto kriti\u010dne oddaje smo na ekran dobili dokumentarec o Viktorju Orbanu. Saj ne more biti res, kajne?<\/p>\n
Nobena skrivnost ni, da obstaja mre\u017ea medijev, ki je povezana z enim lastnikom (Martin Odlazek), ki sistemati\u010dno gradi izrazito negativno podobo samo dolo\u010denih politi\u010dnih akterjev. Naslovi in trditve, ki pogosto kasneje ne najdejo potrditve na sodi\u0161\u010dih, ustvarjajo to\u010dno dolo\u010den vtis v javnosti. To ni nov pojav, ne pri nas in ne drugje po svetu. Gre za na\u010drtno o\u017eenje prostora za svobodno odlo\u010danje volivcev.<\/p>\n
Nobena skrivnost ni, da obstaja mre\u017ea medijev, ki je povezana z enim lastnikom (Martin Odlazek), ki sistemati\u010dno gradi izrazito negativno podobo samo dolo\u010denih politi\u010dnih akterjev. <\/p>\n
Ni problem v posameznih incidentih ali odmevnih dogodkih, temve\u010d v sinhroniziranem ciljnem delovanju. Vzorec je namre\u010d viden tudi slepim: tik pred volitvami se selektivno okrepijo pritiski, aktivirajo postopki, ki so prej mirovali mesece ali leta, in uti\u0161ajo glasovi, ki bi lahko motili eno stran. Pomislite samo na afero Fotopub. Pa pri tem sploh ni nujno, da gre za en sam center mo\u010di z direktnimi ukazi. Pogosto je to samodejna sinhronizacija interesov. Ljudje na razli\u010dnih polo\u017eajih (v to\u017eilstvu, na RTV, v uredni\u0161tvih) za\u010dutijo, da je ravno zdaj trenutek za korak, ki so ga odlagali. Sistem deluje kot ekosistem: ko eden za\u010duti prilo\u017enost, se drugi odzovejo podobno.<\/p>\n
Pomembno je ne pozabiti, kdo volilne obljube izpolnjuje in kdo ne. Ne spreglejte moje nove knjige Direktno, ki vas z naborom izbranih kolumn kronolo\u0161ko popelje skozi \u010das med letoma 2022 in 2025, ki ga ne smemo nikoli pozabiti. V miru si je namre\u010d treba odgovoriti na \u0161tiri klju\u010dna vpra\u0161anja: Kdo glasno obto\u017euje in kdo tiho dokazuje? Kateri postopki se za\u010dnejo ali kon\u010dajo ravno pred volitvami? Kateri mediji in oddaje nenadoma utihnejo ali postanejo glasnej\u0161i? In predvsem: Katerih vpra\u0161anj se v osrednjih medijih ne postavlja? \u010ce k tem vpra\u0161anjem dodate \u0161e razmislek o tem, kdo je res sposoben voditi dr\u017eavo in kdo samo govori, da jo je sposoben voditi, boste zagotovo obkro\u017eili pravo ime. Naj bo zato izbira na voli\u0161\u010du 22. marca posledica treznega premisleka in ne posledica pritiska, ki se stopnjuje in se bo \u0161e stopnjeval v tem dobrem mesecu dni do volitev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: Edvard Kadi\u010d Slab mesec in pol pred dr\u017eavnozborskimi volitvami, ki bodo 22. marca, se pred nami vedno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1583,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[1257,1258,1259,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-1582","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-edvard-kadic","9":"tag-kolumna","10":"tag-komentar","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1582","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1582"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1582\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1583"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1582"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1582"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1582"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}