Glede na podatke Ministrstva za zunanje in evropske zadeve je Slovenija v zadnjih letih za humanitarne, razvojne in varnostne projekte v regiji Sahela ter \u0161ir\u0161i zahodnoafri\u0161ki regiji namenila ve\u010d kot 3,56 milijona evrov. Najve\u010dji del sredstev je bil namenjen zagotavljanju prehranske varnosti prek Svetovnega programa za hrano (WFP), predvsem za prebivalce osrednjega Sahela. Prek WFP je Slovenija za prehransko varnost v dr\u017eavah osrednjega Sahela med letoma 2022 in 2026 namenila skupno 1,05 milijona evrov. Prispevki so se postopoma pove\u010devali: leta 2022 je Slovenija namenila 50.000 evrov, leta 2023 100.000 evrov, v letih 2024, 2025 in 2026 pa po 300.000 evrov letno.<\/p>\n
Leta 2021 je Slovenija prek Mednarodnega odbora Rde\u010dega kri\u017ea (ICRC) namenila 50.000 evrov za nujno humanitarno pomo\u010d prizadetemu prebivalstvu v Nigeriji. Istega leta je prek mehanizma COVAX in organizacije GAVI za Nigerijo namenila 2.168.779,73 evra v obliki donacije cepiv.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/12458380-400x267.jpg.webp\")
Foto: EPA\/ISSIFOU DJIBO<\/p>\n
Poleg prispevkov za prehransko varnost je Slovenija v o\u017ejem obmo\u010dju Sahela podprla tudi druge humanitarne in razvojne projekte. Leta 2022 je Mednarodni federaciji dru\u0161tev Rde\u010dega kri\u017ea in Rde\u010dega polmeseca (IFRC) namenila 70.000 evrov za nujno humanitarno pomo\u010d ob prehranski krizi v 14 dr\u017eavah Podsaharske Afrike, med katerimi so bile tudi dr\u017eave Sahela. Leta 2025 je Slovenija namenila \u0161e 15.000 evrov skrbni\u0161kemu skladu za \u017ertve Mednarodnega kazenskega sodi\u0161\u010da (ICC) ter 30.000 evrov Razvojnemu programu Zdru\u017eenih narodov (UNDP) za delovanje pisarne reziden\u010dnega koordinatorja v \u010cadu. Skupni prispevki Slovenije za o\u017eje obmo\u010dje Sahela (Mavretanija, Mali, Burkina Faso, Niger in \u010cad ter projekti, namenjeni \u0161ir\u0161i skupini dr\u017eav regije) zna\u0161ajo 1.192.206,95 evra.<\/p>\n
Slovenija je poleg tega namenjala sredstva tudi dr\u017eavam \u0161ir\u0161e regije Sahela, kamor se glede na uporabljeno opredelitev poleg osrednjih dr\u017eav pogosto vklju\u010dujejo \u0161e Senegal, Gambija, Gvineja, Kamerun in Nigerija. Leta 2022 je Slovenija prek WFP namenila 30.000 evrov za prehransko varnost v Gambiji, ter preko Mednarodnega odbora rde\u010dega kri\u017ea (ICRC) 70.000 evrov za boj proti nasilju na podlagi spola v Nigeriji. Leta 2023 je za isti namen Nigeriji namenila dodatnih 50.000 evrov.<\/p>\n
Zahod sicer \u017ee vrsto let namenja ogromne vsote za humanitarno, razvojno in drugo pomo\u010d \u010drni celini, a se slednja slednja nikakor ne more izviti iz prijema rev\u0161\u010dine in korupcije. Evropska unija je denimo samo za obdobje 2021-2017 preko glavnega instrumenta EU za zunanjo pomo\u010d NDICI \u2013 Global Europe, namenila za podsaharsko Afriko pribli\u017eno 29,18 milijarde evrov.<\/p>\n
Skupna vrednost teh prispevkov za \u0161ir\u0161o regijo Sahela zna\u0161a 2.368.779,73 evra. Skupaj z ukrepi, namenjenimi osrednjemu Sahelu, je Slovenija v regijo prispevala 3.560.986,68 evra.<\/p>\n
Sahel je geografska in podnebna regija, ki se razteza med pu\u0161\u010davo Saharo na severu in savanami podsaharske Afrike na jugu. V naj\u0161ir\u0161em smislu Sahel vklju\u010duje dele Senegala, Mavretanije, Malija, Burkine Faso, Nigra, Nigerije, \u010cada, Sudana in ponekod tudi Eritreje. V politi\u010dnem in varnostnem kontekstu Evropska unija najpogosteje uporablja o\u017ejo opredelitev, ki vklju\u010duje pet dr\u017eav: Mavretanijo, Mali, Burkina Faso, Niger in \u010cad. Te dr\u017eave povezujejo podobni varnostni, razvojni in humanitarni izzivi, zato je nanje osredoto\u010den tudi mandat posebnega predstavnika EU za Sahel. Regija predstavlja pomemben varnostni, razvojni, humanitarni in migracijski izziv za Evropsko unijo, saj nestabilnost, konflikti in rev\u0161\u010dina vplivajo tudi na \u0161ir\u0161e evropsko okolje.<\/p>\n
A. S.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Humanitarni prispevki za Afriko in regijo Sahel so se za\u010deli pove\u010devati po letu 2022, ko je nastopila Golobova…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":158210,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[19127,7251,23448,37,60,38,64,1199,63],"class_list":["post-158209","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-afrika","tag-izpostavljeno","tag-sahel","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-svet","tag-tanja-fajon","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116913211518783619","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158209","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=158209"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158209\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/158210"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=158209"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=158209"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=158209"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}