V Bohinjskem jezeru potrdili prisotnost nevarnih toksinov: posebno opozorilo za lastnike psov in star\u0161e<\/p>\n
V nadaljevanju preberite:<\/p>\n
V Bohinjskem jezeru so potrdili prisotnost nevarnih anatoksinov, povezanih z lanskimi zastrupitvami psov.
\nZakaj je kopanje za ljudi ve\u010dinoma varno, kdaj pa strokovnjaki odsvetujejo vstop v vodo.
\nNa kaj morajo biti posebej pozorni lastniki psov in star\u0161i majhnih otrok.<\/p>\n
Molekularne analize so potrdile prisotnost genov za sintezo anatoksinov v plavajo\u010dih go\u0161\u010dah v Bohinjskem jezeru. Gre za nevrotoksine, ki jih proizvajajo nekatere cianobakterije in so bili lani povezani z ve\u010d zastrupitvami psov ob Bohinjskem jezeru.<\/p>\n
Raziskovalci projekta Ciano SLO so v vzorcu plavajo\u010de go\u0161\u010de, odvzetem 1. julija v Bohinjskem jezeru, najprej z mikroskopskim pregledom zaznali potencialno strupene cianobakterije. Zdaj so molekularne analize potrdile \u0161e prisotnost genov, odgovornih za sintezo anatoksinov, ene od skupin cianotoksinov.<\/p>\n
Gre za tako imenovane bento\u0161ke cianobakterije, ki rastejo na kamnih in drugih podlagah na dnu ali obre\u017eju. Ko se od podlage odlepijo, priplavajo na gladino in tvorijo zna\u010dilne plavajo\u010de go\u0161\u010de.<\/p>\n
Enaki toksini kot ob lanskih poginih psov<\/p>\n
Raziskovalci opozarjajo, da gre za isto skupino toksinov, ki je bila prisotna tudi ob lanskih zastrupitvah ve\u010d psov ob Bohinjskem jezeru. Ob tem poudarjajo, da takrat sicer ni bilo mogo\u010de dokon\u010dno potrditi, da so bili za zastrupitve odgovorni izklju\u010dno anatoksini.<\/p>\n
Anatoksini delujejo na \u017eiv\u010dni sistem, simptomi zastrupitve se lahko pojavijo \u017ee nekaj minut po stiku oziroma najpozneje v eni uri. Med njimi so slinjenje, drgetanje, mi\u0161i\u010dni kr\u010di, odrevenelost, ohromelost zadnjih nog in bruhanje.<\/p>\n
Je kopanje varno?<\/p>\n
Po navedbah raziskovalcev je za ve\u010dino kopalcev tveganje majhno. Anatoksini so namre\u010d skoncentrirani predvsem v go\u0161\u010dah, v okoli\u0161ko vodo pa se spro\u0161\u010dajo le v zelo majhnih koli\u010dinah.<\/p>\n
Zato je kopanje ljudi na\u010deloma varno, vendar odsvetujejo neposreden stik s plavajo\u010do go\u0161\u010do, zlasti \u010de bi lahko pri\u0161lo do njenega zau\u017eitja.<\/p>\n
Posebna previdnost velja pri majhnih otrocih, ki lahko med igro v vodi go\u0161\u010do nehote dajo v usta. \u010ce tega ni mogo\u010de prepre\u010diti, raziskovalci iz previdnosti odsvetujejo kopanje otrok na tak\u0161nih mestih.<\/p>\n
Lastniki psov naj bodo posebej pozorni<\/p>\n
\u0160e ve\u010dja previdnost je priporo\u010dljiva pri psih, saj ti med plavanjem ali pitjem vode la\u017eje zau\u017eijejo plavajo\u010de go\u0161\u010de. Raziskovalci priporo\u010dajo, da lastniki pred kopanjem pregledajo gladino vode. \u010ce opazijo plavajo\u010de go\u0161\u010de in psu ne morejo prepre\u010diti njihovega zau\u017eitja, naj kopanje raje izpustijo. \u010ce se po kopanju pojavijo znaki, kot so slinjenje, tresenje, mi\u0161i\u010dni kr\u010di ali bruhanje, je potrebna takoj\u0161nja veterinarska pomo\u010d.<\/p>\n
Kaj so cianobakterije?<\/p>\n
Cianobakterije so fotosintetske bakterije, ki so naravni del vodnih ekosistemov. Ve\u010dina vrst ni nevarnih, nekatere pa proizvajajo toksine, ki lahko \u0161kodujejo ljudem in \u017eivalim. Projekt Ciano SLO vodi skupina za ekotoksikologijo z Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka pri Nacionalnem in\u0161titutu za biologijo. Raziskovalci razvijajo metode za hitro odkrivanje potencialno strupenih cianobakterij ter spremljajo njihovo pojavljanje v slovenskih jezerih, rekah in drugih povr\u0161inskih vodah, saj v Sloveniji ni vzpostavljenega stalnega sistema spremljanja tovrstnega tveganja.<\/p>\n
dezurni@styria-media.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Bohinjskem jezeru potrdili prisotnost nevarnih toksinov: posebno opozorilo za lastnike psov in star\u0161e V nadaljevanju preberite: V…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":158290,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[2784,39181,39180,30177,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-158289","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-bohinj","tag-bohinjsko-jezero","tag-cianobakterije","tag-kopanje","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116913600674187936","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158289","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=158289"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158289\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/158290"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=158289"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=158289"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=158289"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}