{"id":158570,"date":"2026-07-13T22:31:29","date_gmt":"2026-07-13T22:31:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/158570\/"},"modified":"2026-07-13T22:31:29","modified_gmt":"2026-07-13T22:31:29","slug":"legendarna-slovenska-novinarka-o-zamolcanih-ozadjih-svoje-kariere-odpirala-je-tudi-zadnja-vrata","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/158570\/","title":{"rendered":"Legendarna slovenska novinarka o zamol\u010danih ozadjih svoje kariere: odpirala je tudi zadnja vrata"},"content":{"rendered":"

Pogovor s sve\u017ee upokojeno novinarko Mojco Duman\u010di\u010d je tekel o zaupanju, malem \u010dloveku, televiziji, novinarstvu, Primorski in kamnu, ki so ji ga vile sojenice ob rojstvu polo\u017eile v malho. Ne brez razloga! Premetavala jo je burja, med neposrednimi javljanji ji je odna\u0161alo de\u017enike in \u0161ale, premetavale so jo te\u017eke zgodbe azbestnih bolnikov in ljudi, ki so jim v Poso\u010dju plazovi in potresi odna\u0161ali korenine. Obte\u017eiti se je morala pred silami kapitala, ki so jo \u017eelele spodnesti. V So\u0161ki dolini obstaja most, \u010dez katerega dolgo ni smela, obstajala so vrata, na katera je trkala zaman, in obstajali so lokalni mo\u017eje, ki z njo niso hoteli govoriti. A obstajalo je in \u0161e vedno obstaja veliko ljudi, ki so ji zaupali in verjeli, da lahko s svojim poro\u010danjem zmanj\u0161a krivice.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Jakob<\/p>\n

Povabljeni ste na kavo<\/p>\n

84-letni Jakob Kokol ru\u0161i meje: 8-krat prehodil Camino in \u0161e osvaja najvi\u0161je vrhove<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Mojca Duman\u010di\u010d se je aprila \u2013 natanko na svoj rojstni dan \u2013 po 46 letih dela na RTV Slovenija uradno upokojila. Pa se novinar, ki je toliko \u010dasa vpet v delo in lokalno okolje, sploh lahko upokoji? Obrtni\u0161ko da, kot Mojca Duman\u010di\u010d, ikona severnoprimorskega dopisnega novinarstva, nikoli. \u00bbTelefoni \u0161e kar zvonijo in kamor koli pridem, me ljudje \u0161e vedno ogovorijo. Ve\u010dina jih je sicer zasledila, da se je moja poklicna pot kon\u010dala, a bi \u0161e vedno radi z mano delili kak\u0161no zgodbo. \u0160e vedno se mi dogaja, da pridem nekam ravno v trenutku, ko se kaj zgodi. Novinarska intuicija me torej \u0161e ni povsem zapustila. Ne bom sicer ve\u010d poro\u010dala, bom pa \u0161e vedno poslu\u0161ala, spra\u0161evala, posku\u0161ala pomagati,\u00ab strne, da njena du\u0161a ostaja novinarska. In morda je \u010das, da postane tudi nekoliko literarna. V vseh letih se je nabralo nekaj zgodb, ki jih kot novinarka ni mogla povedati, si pa \u017eeli, da bi vseeno ugledale lu\u010d sveta. \u00bbZakaj? Zato, ker je treba brez imen in priimkov, a s toliko pretresljivej\u0161o vsebino povedati, kaj se dogaja v na\u0161em okolju in za zidovi na\u0161ih domov! To niso zgodbe politike in ne gospodarstva, ampak osebne zgodbe ljudi, ki so mi zaupali, a se niso \u017eeleli izpostavljati. So zgodbe o zlorabah, rev\u0161\u010dini, izkori\u0161\u010danju \u2026\u00ab pod\u010drta, da se nikoli ne bo nehala boriti za prav in resnico.<\/p>\n

Na test v Ko\u017ebano<\/p>\n

Med pogovorom o njenih novinarskih za\u010detkih se spomni svojega o\u010deta. Ko mu je doma povedala za namig \u0161olske psihologinje, da je rojena za novinarski poklic, mu je vzelo sapo. \u00bbMislil je, da bom \u0161la \u0161tudirat ekonomijo ali medicino. V novinarstvu je videl kup te\u017eav, delo ob vikendih, nekaj, kar ni za \u017eensko, pa da novinarji umirajo zgodaj, da nikoli ne bom imela dru\u017eine \u2026 Saj na koncu se je omeh\u010dal, ampak \u0161e prej me je poslal na test. Dogovoril se je z legendarnim novinarjem in urednikom Brankom Podobnikom, da me vzame na preizku\u0161njo,\u00ab se vrne v gimnazijska leta. Svoj prvi novinarski prispevek je tako \u0161e kot dijakinja napisala za Primorske novice. Poslali so jo v Ko\u017ebano v Gori\u0161ka brda, kjer so mladinske delovne brigade gradile vodovod. Prepri\u010dala je urednika in o\u010deta ter \u017ee naslednje leto kot \u0161tudentka prvega letnika novinarstva za\u010dela sodelovati z RTV Slovenija. Kaj je sledilo, bolj ali manj veste \u2026<\/p>\n

Ker je morala tako pogosto poro\u010dati o nesre\u010dah, so jo kolegi neko\u010d okronali za dekle za katastrofe, zaradi njenega hitrega govorjenja pa jo je novinarski kolega prekrstil v prvo brzostrelko Primorske.<\/p>\n

No, vsi morda vseeno ne veste, da bi Mojca ljubo Primorsko, ki jo pozna do slehernega dvori\u0161\u010da, neko\u010d skoraj zamenjala za Beograd. V nekem obdobju je veliko sodelovala s Tednikom in po letu 1981, ko so se na Kosovu za\u010deli nemiri, pridobila zaupanje urednika Darka Marina. Poslal jo je v Pri\u0161tino, v vreli\u0161\u010de dogajanja. \u00bbDlje \u010dasa sem nato pokrivala te nemire, in ko je Vlado Kreja\u010d zapu\u0161\u010dal mesto dopisnika v Beogradu, sem bila za njegovo naslednico izbrana jaz, hodila sem \u017ee na uvajanje. Manjkal je samo \u0161e podpis, ko sem izvedela, da sem nose\u010da. \u017divljenje se je nato obrnilo druga\u010de in moj sin je najbolj zaslu\u017een za to, da sem dokon\u010dno ostala na Primorskem.\u00ab Kako bi se dogodki odvili sicer? Kdo ve!<\/p>\n

<\/p>\n

\"Andreja<\/p>\n

SVET NA DLANI<\/p>\n

Sama v Ugandi in evakuacija iz Dubaja: adrenalinske prigode slovenske solo popotnice<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Skozi stranska vrata<\/p>\n

Mojca je sinonim za terenskega \u010dloveka. Na njenem obmo\u010dju skoraj ni luknje, kamor ne bi stopila, in \u010dloveka, ki ga ne bi vsaj posredno poznala. Bila je glas ljudi te regije. Njene zgodbe, ki bi v\u010dasih potrebovale celove\u010derni film, je spravljala v minuto in pol dolge prispevke in znala vanje prenesti grozo ali veselje \u2013 tisto, kar je videla v sogovornikovih o\u010deh. Do ljudi je vedno \u010dutila najve\u010djo odgovornost. \u00bbTe ljudi mora\u0161 najprej resni\u010dno spo\u0161tovati in biti odprt zanje. Le tako si lahko pridobi\u0161 njihovo zaupanje, ki pa ga potem ne sme\u0161 nikoli in nikdar zlorabiti. To je nekaj najhuj\u0161ega, kar lahko novinar naredi. \u010ce tega ne bi razumela, bi lahko po treh letih samo \u0161e od\u0161la, tako pa se je tukaj nabralo kar nekaj desetletij in to si \u0161tejem za enega najve\u010djih uspehov medsebojnega zaupanja,\u00ab pristavi. Zaupali so ji celo tako zelo, da so jo v devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja, ko je pripravljala prvi dosje o azbestu v Anhovem, delavci pono\u010di na skrivaj spravili skozi zadnja vrata, da sta lahko s snemalcem posnela, kaj se zares dogaja v tovarni in kako (ne)za\u0161\u010diteni so delavci. Poleg vseh naravnih nesre\u010d, ki jih je spremljala v Poso\u010dju \u2013 od plazu in \u017ertev pod Mangartom do potresov \u2013 jo bodo prav obrazi \u017ertev azbesta spremljali do konca. \u00bbKo smo snemali njihove zgodbe, sem domov ne\u0161tetokrat prihajala objokana. Komaj so \u0161e govorili, hropli so, a so si tako \u017eeleli povedati, kaj se jim je zgodilo. Zato, da bi se kaj spremenilo, in upam, da smo takrat tudi mi kaj prispevali k zakonu, ki je prepovedal uporabo azbesta.\u00ab<\/p>\n

<\/p>\n

\"26.05.2026<\/p>\n

Vinski trgovec in somelje<\/p>\n

Gostilna Danilo je zaprla vrata, zgodba dru\u017eine \u010carman pa se nadaljuje<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Kamen za pravo smer<\/p>\n

Ko je dala besedo navadnemu \u010dloveku ali zgaranemu delavcu in s tem dregnila v \u017erelo kapitala, so se pogosto za\u010deli vrstiti pritiski. Takrat ji je pomagal tisti kamen, ki so ji ga vile sojenice polo\u017eile v malho. \u00bbTo je bil kamen, ki je dr\u017eal smer resnici, dostojanstvu, novinarski objektivnosti in me paradoksalno ohranil na povr\u0161ju. Zdi se mi, da je lokalni dopisnik na veliko ve\u010dji preizku\u0161nji kot kateri koli novinar v centralni redakciji medija,\u00ab ugotavlja in prizna, da jo je v\u010dasih, ko je videla, da se ni\u010d ne spremeni in da leta poro\u010da o istih problemih, prijela sveta jeza. \u00bbA \u017ee v naslednjem hipu sem se zavedela, da ne smemo utihniti. \u010ce bi, potem ti na\u0161i ljudje res ne bi imeli ve\u010d nobenega glasu. Ve\u010dkrat so se obrnili name, ko so jih \u017ee vse institucije pustile na cedilu. Naj bi jih potem \u0161e jaz? Na napake je treba znova in znova opozarjati ne zaradi lin\u010da, ampak zato, da se ne bi ponovile,\u00ab je jasna.<\/p>\n

\"mojca<\/p>\n

\/ Foto: Alenka \u017davbi, dokumentacija Dnevnika<\/p>\n

Zanimalo nas je, kaj bi lahko po tem, ko jo je desetletja secirala do obisti, rekla o svoji Primorski. \u00bb\u0160e vedno je vilinska!\u00ab se posmeje. \u00bb\u010ce bi bila bog in bi lahko delila zemljo, bi Primorsko dala tistim, ki jih imam najraje. Pokrajina, reke, od tr\u0161atih ljudi po hribih do na\u0161ih Bricev in Kra\u0161evcev, ki se ne bodo izgubili \u2026 Tu najde\u0161 vse od trdote do miline in od opojnosti do groze,\u00ab se razgovori. Tu se je vedno dobro ujela tudi s svojimi snemalci in z drugimi \u00bbkonkuren\u010dnimi\u00ab novinarskimi kolegi. Ko so jo sredi no\u010di iz centra za obve\u0161\u010danje poklicali, da se je v Logu pod Mangartom spro\u017eil plaz in pod seboj pokopal ljudi, je najprej obvestila njih in \u0161ele potem tudi sama od\u0161la na teren. Ker je morala tako pogosto poro\u010dati o nesre\u010dah, so jo kolegi neko\u010d okronali za dekle za katastrofe, zaradi njenega hitrega govorjenja pa jo je novinarski kolega prekrstil v prvo brzostrelko Primorske.<\/p>\n

Po Moj\u010dini upokojitvi Gori\u0161ka nima ve\u010d prve brzostrelke in to prekaljeno Mojco precej boli. Nove Mojce (\u0161e) ni, njeno mesto ostaja prazno. \u00bb\u010ce bo tako tudi ostalo, bo to pokop dopisni\u0161tev in res sem razo\u010darana, da nacionalna televizija ne razume svojega pomena. Mislite, da ljudje spremljajo zgodbe iz parlamenta? Ne, zanima jih, kaj se je zgodilo ljudem na terenu,\u00ab pod\u010drta. Tako tudi njen vilinski kamen, ki bi ga z najve\u010djim veseljem skupaj z vsemi drugimi pomembnimi napotki poklonila svojemu nasledniku, ostaja v njeni malhi. In jo sedaj na koncu prvi\u010d v \u017eivljenju ti\u0161\u010di nekoliko navzdol.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pogovor s sve\u017ee upokojeno novinarko Mojco Duman\u010di\u010d je tekel o zaupanju, malem \u010dloveku, televiziji, novinarstvu, Primorski in kamnu,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":158571,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[41708,22584,41707,7304,29003,41706,2584,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-158570","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-dopisno-novinarstvo","tag-mojca-dumancic","tag-novinarska-etika","tag-novinarstvo","tag-porocanje","tag-povebljeni-ste-na-kavo","tag-primorska","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116915043286620149","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158570","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=158570"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158570\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/158571"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=158570"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=158570"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=158570"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}