Ko je 30. junija, le dve uri pred iztekom roka za oddajo prijav na razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov, minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj razpis preklical, je to odlo\u010ditev utemeljil tudi z njegovim velikim bremenom za javne finance. \u00bbSoudele\u017eba ministrstva za kmetijstvo (MKM) je 4,5 milijona evrov. Novi razpis bo objavljen, ko bo finan\u010dno vzdr\u017een,\u00ab je napovedal. Toda navedba Ciglerja Kralja ne dr\u017ei. Omenjeni razpis je bil ob njegovi javni objavi 20. maja letos ovrednoten na 3,5 milijona evrov. Od tega bi MKM prispevalo 2,5 milijona evrov (dva milijona manj, kot je zatrdil minister), preostanek pa bi zagotovila Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.<\/p>\n
Skoraj desetkratno pretiravanje<\/p>\n
\u0160e mnogo bolj je MKM pretiravalo glede sofinanciranja zavarovalnih premij. Novo vodstvo je na dru\u017ebenih omre\u017ejih dramati\u010dno sporo\u010dilo: \u00bbMinistrstvo obravnava finan\u010dni manko na postavki za subvencije zavarovalnih premij, ocenjen na okvirno 88,5 milijona evrov.\u00ab V tem primeru gre za skoraj desetkratno pretiravanje. Dr\u017eava kmetom premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje pri komercialnih zavarovalnicah sofinancira od leta 2006. V teh dvajsetih letih je \u0161lo za ta namen iz dr\u017eavnega prora\u010duna okoli 104 milijone evrov ali v povpre\u010dju 4,35 milijona evrov na leto.<\/p>\n
V letu 2025 je MKM za sofinanciranje zavarovalnih premij namenilo dobrih devet milijonov evrov. To pomeni, da v leto\u0161njem prora\u010dunu nikakor ne more manjkati 88,5 milijona evrov, ne glede na to, da je Golobova vlada dele\u017e sofinanciranja za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov konec lanskega leta s \u0161estdesetih povi\u0161ala na sedemdeset odstotkov obra\u010dunane zavarovalne premije.<\/p>\n
Kmetijska zavarovanja ponujata le \u0161e dve zavarovalnici<\/p>\n
Ker je \u0161kode v kmetijstvu zaradi naravnih nesre\u010d iz leta v leto ve\u010d, kmetijska zavarovanja ponujata le \u0161e dve komercialni zavarovalnici. To sta Triglav in Agro. Agro Zavarovalnica je podru\u017enica avstrijske specializirane vzajemne kmetijske zavarovalnice Die \u00d6sterreichische Hagelversicherung. Na slovenskem trgu je prisotna od leta 2013. Njen direktor Bojan Bratkovi\u010d je prepri\u010dan, da se jima s kmetijskimi zavarovanji ne bo na novo priklju\u010dila nobena druga zavarovalnica. \u00bbNa\u0161a zavarovalnica lahko v Sloveniji posluje samo zato, ker smo prisotni tudi v Avstriji, \u010ce\u0161ki, Slova\u0161ki, Mad\u017earski, Romuniji in Bolgariji. \u010ce bi delovali le v Sloveniji, bi \u017ee zdavnaj zaprli,\u00ab je bil slikovit sogovornik.<\/p>\n
Poudaril je, da sodi Slovenija, kar zadeva \u0161kodo po to\u010di, med najbolj izpostavljene dr\u017eave v Evropi. \u00bbPrijavljene \u0161kode zaradi posledic naravnih nesre\u010d je bilo \u017ee konec junija ve\u010d kot lani vse leto. \u0160koda zaradi spomladanske pozebe je na ravni lanske, to\u010de pa je letos precej ve\u010d, in to domala po vsej dr\u017eavi, medtem ko bodo posledice su\u0161e vidne \u0161ele jeseni. Letos bo na\u0161a zavarovalnica zaradi \u0161kode v kmetijstvu zagotovo izpla\u010dala vsaj okoli 4,5 milijona evrov od\u0161kodnin,\u00ab je ocenil Bratkovi\u010d.<\/p>\n
Ena najbolj kriti\u010dnih\u00a0nevarnosti je to\u010da<\/p>\n
Tudi v Zavarovalnici Triglav so za Dnevnik dejali, da so ujme, ki so v minulih mesecih prizadele Slovenijo, povzro\u010dile precej\u0161njo \u0161kodo tudi v kmetijstvu. \u00bbTo\u010do lahko izpostavimo kot najpogostej\u0161o in eno najbolj kriti\u010dnih nevarnosti, saj lahko v zelo kratkem \u010dasu povzro\u010di izgubo celoletnega pridelka,\u00ab so navedli v Zavarovalnici Triglav in leto 2023 izpostavili kot tisto, ki je po obsegu \u0161kod doslej mo\u010dno izstopalo. \u00bbZaradi hudih vremenskih ekstremov \u2013 predvsem to\u010de, viharja in poplav \u2013 smo leta 2023 v kmetijstvu izpla\u010dali ve\u010d kot enajst milijonov evrov \u0161kod.<\/p>\n
Pomo\u010d kmetovalcem, ki so jih prizadele naravne nesre\u010de, skoraj vsako leto izpla\u010da tudi dr\u017eava, potem ko razglasi naravno nesre\u010do. Od leta 2003 je izpla\u010dala okoli 107 milijonov evrov dr\u017eavnih pomo\u010di. K temu je treba pri\u0161teti \u0161e 13,3 milijona evrov, kolikor naj bi kmetje dobili zaradi \u0161kode po lanski su\u0161i in pozebi. Prav dr\u017eavna pomo\u010d (za nemalokrat prenapihnjeno oceno \u0161kode) naj bi bila eden od razlogov, zakaj kmetje svoje pridelke in posevke \u0161e vedno v preskromnem dele\u017eu zavarujejo pri komercialnih zavarovalnicah, prav tako s protito\u010dnimi mre\u017eami in namakanjem.<\/p>\n
\u010ceprav pogostost vremenskih nev\u0161e\u010dnosti, ki bremenijo kmetijska gospodarstva, nara\u0161\u010da, je v Sloveniji zavarovanih komaj \u010detrtina vseh kmetijskih povr\u0161in, medtem ko v Avstriji na zavarovanje prisega \u017ee ve\u010d kot 85 odstotkov vseh pridelovalcev.<\/p>\n
Agro Zavarovalnica<\/p>\n
Najbolj vestni so hmeljarji<\/p>\n
\u00bbPo na\u0161ih ocenah se kmetijska podjetja in posamezni kmetovalci dobro zavedajo tveganj, ki jih prina\u0161ajo naravni pojavi in vse pogostej\u0161i vremenski ekstremi. To zavedanje se praviloma pove\u010da po ve\u010djih \u0161kodnih dogodkih, vendar se s \u010dasovno oddaljenostjo od dogodka zanimanje za zavarovanje ponovno zmanj\u0161a. Zavarovanost kmetijske proizvodnje v Sloveniji je kljub dr\u017eavnemu sofinanciranju zavarovalnih premij \u0161e vedno ni\u017eja, kot bi si glede na izpostavljenost vremenskim tveganjem \u017eeleli, zlasti \u010de jo primerjamo z bolj raz\u0161irjenimi premo\u017eenjskimi zavarovanji objektov in avtomobilov. Veliko kmetovalcev kljub vse pogostej\u0161im ekstremnim vremenskim razmeram \u0161e vedno ni ustrezno za\u0161\u010ditenih za primer njihovih posledic,\u00ab so za Dnevnik poudarili v Zavarovalnici Triglav.<\/p>\n
Po podatkih MKM so pri sklepanju kmetijskih zavarovanj \u0161e najbolj vestni hmeljarji. V letu 2024 so imeli zavarovanja sklenjena za 87 odstotkov vseh hmelji\u0161\u010d, rekordno pa je bilo leto 2018, ko so jih imeli zavarovanih kar 94 odstotkov. Sadjarji (v glavnem vsi pridelovalci jabolk, ki \u017eivijo od tega) so imeli v letu 2024 zavarovano petino vseh intenzivnih sadovnjakov, v rekordnem letu 2020 pa skoraj tretjino. Po drugi strani je zelo skromen dele\u017e zavarovanih vinogradov. Njihovi lastniki so leta 2023 s komercialnima zavarovalnicama sklenili zavarovanje le za dvanajst odstotkov povr\u0161in, leto kasneje pa za enaindvajset. Bratkovi\u010d meni, da je to nemara tudi posledica po njegovem prenizke zavarovalne vsote, do katere dr\u017eava subvencionira zavarovalno premijo. Pri grozdju je ta meja dolo\u010dena pri 5700 evrih na hektar, kar je pod dejansko vrednostjo pridelka, \u0161e zlasti pri tistih, ki sami proizvajajo tudi vino ali penino.<\/p>\n
\u0160e mnogo bolj je ministrstvo pretiravalo glede sofinanciranja zavarovalnih premij. Novo vodstvo je na dru\u017ebenih omre\u017ejih dramati\u010dno sporo\u010dilo: \u00bbMinistrstvo obravnava finan\u010dni manko na postavki za subvencije zavarovalnih premij, ocenjen na okvirno 88,5 milijona evrov.\u00ab V tem primeru gre za skoraj desetkratno pretiravanje.<\/p>\n
Tudi \u0161kod po su\u0161i je vedno ve\u010d<\/p>\n
Tudi na ta problem je Agro Zavarovalnica nedavno z dopisom opozorila pristojne institucije v dr\u017eavi, tudi MKM. Izpostavili so kulture, pri katerih so zavarovalne vsote po njihovem prenizke. Pri grozdju je Bratkovi\u010d predlagal njihovo povi\u0161anje s 5700 na 10.000 evrov na hektar, pri jabolkih s 16.000 na 20.000, pri hmelju z 10.000 na 12.000, pri oljnih bu\u010dah z 2100 na 2600 evrov na hektar \u2026<\/p>\n
Tako Zavarovalnica Triglav kot Agro Zavarovalnica zavarujeta tudi \u0161kodo zaradi su\u0161e, toda dr\u017eava zavarovalnih premij za to vrsto naravne nesre\u010de ne sofinancira. \u00bbPri Agru je za tveganje su\u0161e letos zavarovanih 13.634 hektarjev povr\u0161in s polj\u0161\u010dinami. \u0160kod po su\u0161i je vedno ve\u010d in pri\u010dakovati je, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnosti,\u00ab je odlo\u010devalce v omenjenem dopisu opomnil Bojan Bratkovi\u010d, da bi jih spodbudil k razpravi, kako urediti kmetijska zavarovanja prihodnje leto.<\/p>\n
Pou\u010dujejo o agrarni ekonomiki, proizvodnje pa ne zavarujejo<\/p>\n
\u00bbZavarovalne premije bodo za zavarovance s slabim \u0161kodnim rezultatom, ki jih bo iz leta v leto ve\u010d, po riziku su\u0161e postale predrage. Uvedba subvencioniranja zavarovalne premije bi pomenila pri poljedelskih kulturah, ki jih je \u017ee zdaj mogo\u010de zavarovati za riziko su\u0161e, pocenitev premije za zavarovanca. Hkrati bi uvedba subvencioniranja zavarovalne premije za riziko su\u0161e omogo\u010dila mo\u017enost uvedbe zavarovanja za druge kulture, kot so travinje, sadje, grozdje \u2026\u00ab je prepri\u010dan Bratkovi\u010d.<\/p>\n
Dejal je tudi, da velikim podjetjem in organizacijam v dr\u017eavni lasti, kot so kmetijske \u0161ole, in\u0161tituti in kmetijski zavodi, ki niso upravi\u010deni do subvencije zavarovalne premije, te\u017eko omogo\u010dajo zavarovanje, saj intenzivnej\u0161i \u0161kodni dogodki povsem poru\u0161ijo njihov \u0161kodni rezultat. \u00bbTukaj nastane tudi paradoks, da organizacije, ki pou\u010dujejo o agrarni ekonomiki in imajo lastne obdelovalne povr\u0161ine, teh nimajo zavarovanih ali pa jih, ker var\u010dujejo pri premiji, zavarujejo za prenizke zavarovalne vsote,\u00ab je sklenil direktor Agro Zavarovalnice.\u00a0<\/p>\n
Dr\u017eava zavarovalne premije sofinancira \u017ee dvajset let<\/p>\n
Dr\u017eava je leta 2006 sofinanciranje zavarovalnih premij uvedla zato, da bi kmete spodbudila, naj svoje pridelke zavarujejo pred posledicami naravnih nesre\u010d in si s tem med drugim zagotovijo stabilen dohodkovni polo\u017eaj. Kmet ob sklenitvi zavarovalne police pla\u010da zgolj znesek premije, zmanj\u0161an za dele\u017e sofinanciranja, preostanek pa zavarovalnici izpla\u010da Agencija za kmetijske trge in razvoj pode\u017eelja, in sicer na podlagi zahtevkov, ki jih morajo te oddati najkasneje do 31. marca za preteklo leto, v katerem je bilo zavarovanje sklenjeno. V Agro Zavarovalnici so za Dnevnik potrdili, da doslej ni bilo te\u017eav s pla\u010dilom teh zahtevkov, tudi ne za leto 2025. Za zavarovanja, sklenjena v tem letu, bodo za\u010deli pla\u010dila sofinanciranega dela zavarovalne premije uveljavljati jeseni. Do takrat mora kmetijski minister Janez Cigler Kralj v prora\u010dunu zagotovi denar za ta namen, \u010desar njegova predhodnica Mateja \u010calu\u0161i\u0107 menda ni storila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ko je 30. junija, le dve uri pred iztekom roka za oddajo prijav na razpis za sofinanciranje raziskovalnih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":158641,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[182,1870,59,61,62,761,37,58,60,38,12745],"class_list":["post-158640","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-kmetijstvo","tag-naravne-nesrece","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-skoda","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zavarovanja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116915680386637058","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158640","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=158640"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158640\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/158641"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=158640"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=158640"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=158640"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}