![\"Bla\u017e](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-brodnjak_blaz-600.webp\")
<\/p>\nZa prevzem Addiko Bank, ki je do leta 2016, ko je bila prestrukturira, poslovala pod imenom Hypo Alpe Adria, se spopadata Nova Ljubljanska banka (NLB) in Raiffeisen Bank International (RBI). Doslej je bistveno bolje kazalo RBI, vendar je NLB v ciljni ravnini prevzemni prag zni\u017eala z vsaj 75 odstotkov na vsaj 50 odstotkov pridobljenih delnic, s \u010dimer obstaja precej\u0161nja verjetnost, da bi tokrat prevzem Addiko Bank \u2013 ki ima okoli 150 ban\u010dnih poslovalnic v dr\u017eavah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, v Avstriji, kjer ima sede\u017e, pa ban\u010dnih poslov ne opravlja \u2013 uspel.<\/p>\n
Tako kot NLB si je tudi RBI sprva postavila visok prevzemni prag pri 75 odstotkih delnic. Pred dnevi so iz avstrijske banke sporo\u010dili, da bodo prevzemni prag zni\u017eali na 55 odstotkov. Toda zni\u017eanje prevzemnega praga obeh potencialnih prevzemnikov Addiko Bank gre z vidika uspe\u0161nosti ponudbe bistveno bolj na roke NLB. Prek spletnih strani Ljubljanske borze je NLB vest o zni\u017eanju prevzemnega praga objavila v nedeljo pozno zve\u010der, kar dobesedno pomeni, da je \u010dez no\u010d postala favoritinja za uspe\u0161en prevzem Addiko Bank. To ban\u010dno skupino je nameravala NLB prevzeti \u017ee pred dvema letoma, vendar so takratno prevzemno ponudbo v vi\u0161ini 22 evrov za delnico sprejeli le delni\u010darji, ki so skupaj obvladovali 36 odstotkov delnic, medtem ko je bil prevzemni prag dolo\u010den pri vsaj 75 odstotkih pridobljenih delnic.<\/p>\n
Bla\u017e Brodnjak, predsednik uprave NLB<\/p>\n
Nobenega dvoma ni, da na\u0161e poteze znova jasno potrjujejo na\u0161e ambicije: zagotoviti po\u0161teno, pregledno in enakomerno obravnavo vseh delni\u010darjev dru\u017ebe Addiko. Zni\u017eanje prevzemnega praga je namre\u010d \u0161e mo\u010dnej\u0161e zagotovilo, da bo na\u0161a ponudba, ki ostaja cenovno najvi\u0161ja, lahko uspe\u0161no zaklju\u010dena.<\/p>\n
Prevzemna ponudba RBI je bistveno ni\u017eja od ponudbe NLB. V prevzemni nameri je RBI aprila napovedala prevzemno ponudbo za Addiko Bank v vi\u0161ini 23,50 evra za delnico, po objavi prevzemne ponudbe NLB v vi\u0161ini 29 evrov za delnico jo je maja zvi\u0161ala na 26,50 evra za delnico, nato pa je ni spreminjala. NLB je svojo prevzemno ponudbo v za\u010detku junija zvi\u0161ala na 33,50 evra, proti koncu junija pa na 37 evrov na delnico. Kljub temu je bila RBI v bolj\u0161em polo\u017eaju, \u0161tevilni pa so ji kljub skoraj 40 odstotkov ni\u017eji ponudbi pripisovali bistveno ve\u010dje mo\u017enosti, da v prevzemni vojni za Addiko Bank na koncu zmaga.<\/p>\n
Razlog je v tem, da se je RBI s srbskim poslovne\u017eem Davorjem Macuro, ki je v Srbiji lastnik Alta Bank, ene od najmanj\u0161ih tamkaj\u0161njih bank, dogovorila, da mu bo v zameno za prodajo delnic Addiko Bank v primeru uspe\u0161nega zaklju\u010dka prevzema odprodala vse poslovalnice Addiko Bank v Srbiji, \u010crni gori in BiH, torej 99 od skupaj 154 poslovalnic. Po drugi strani namerava RBI ohraniti 20 bank v Sloveniji in 35 na Hrva\u0161kem.<\/p>\n
Prek podjetja Alta Group ima Macura neposredno v lasti 9,63 odstotka delnic Addiko Bank, s katerimi je eden od njenih najve\u010djih posameznih lastnikov. Za \u0161tiri pakete delnic, ki med vsemi izdanimi delnicami predstavljajo skoraj 20-odstotni lastni\u0161ki dele\u017e, pa ima sklenjene opcijske pogodbe za nakup. Te so se konec junija iztekle, a so bile podalj\u0161ane za eno leto. Tako delnice, ki jih neposredno obvladuje, kot delnice, za nakup katerih je sklenil opcijske pogodbe, se pravi skupaj pribli\u017eno 30 odstotkov delnic Addiko Bank, namera Macura kajpak prodati RBI. Pri svoji odlo\u010ditvi je o\u010ditno neomajen, na kar nakazuje, da stali\u0161\u010da ni spreminjal niti ob zadnjem zvi\u0161anju prevzemne ponudbe NLB.<\/p>\n
Iz RBI so pred dobrim mesecem sporo\u010dili, da so se za sprejem njihove prevzemne ponudbe odlo\u010dili delni\u010darji, vklju\u010dno z Macuro, ki skupaj obvladujejo 50,42 odstotka delnic Addiko Bank. Takrat je vrednost prevzemne ponudbe NLB zna\u0161ala \u0161e 33,50 evra za delnico. Kljub zvi\u0161anju ponudbe NLB na 37 evrov je \u0161e vedno malenkost ve\u010d kot 50 odstotkov delni\u010darjev vztrajalo pri sprejemu pribli\u017eno 40 odstotkov ni\u017eje prevzemne ponudbe RBI. Da bi ta uspela, omenjeni dele\u017e \u0161e zdale\u010d ne bi zadostoval, saj si je RBI prevzemni prag postavila pri vsaj 75 odstotkih pridobljenih delnic Addiko Bank.<\/p>\n
Kot so pred dnevi sporo\u010dili iz RBI, so se odlo\u010dili za zni\u017eanje prevzemnega praga na 55 odstotkov pridobljenih delnic. V nedeljo je tudi NLB prek spletnih strani Ljubljanske borze sporo\u010dila, da namerava zni\u017eati prevzemi prag na 50 odstotkov ter podalj\u0161ati obdobje za sprejem ponudbe skladno z zakonodajnimi postopki, da bi delni\u010darjem zagotovila dovolj \u010dasa za preu\u010ditev spremembe.<\/p>\n
Mo\u017enost vstopa na Hrva\u0161ko<\/p>\n
<\/p>\n
Bla\u017e Brodnjak, predsednik uprave NLB<\/p>\n
Z zni\u017eanjem prevzemnega praga si je NLB na ste\u017eaj odprla vrata za uspe\u0161en prevzem Addiko Bank. Zaradi visoko postavljenega prevzemnega praga pri vsaj 75 odstotkih pridobljenih delnic in ob upo\u0161tevanju, da je bil Macura pripravljen okoli 30 odstotkov delnic prodati izklju\u010dno RBI, te mo\u017enosti doslej ni imela. Po novem jo ima, saj preostali delni\u010darji, ki imajo skupaj v lasti okoli 70 odstotkov Addiko Bank, niso ve\u010d \u00bbtalci\u00ab bistveno ni\u017eje ponudbe RBI. Povedano druga\u010de, ne glede na to, ali Macura s povezanimi osebami sprejme prevzemno ponudbo NLB ali ne, bi ponudba slovenske banke lahko uspela.<\/p>\n
\u00bbNobenega dvoma ni, da na\u0161e poteze znova jasno potrjujejo na\u0161e ambicije: zagotoviti po\u0161teno, pregledno in enakomerno obravnavo vseh delni\u010darjev dru\u017ebe Addiko. Zni\u017eanje prevzemnega praga je namre\u010d \u0161e mo\u010dnej\u0161e zagotovilo, da bo na\u0161a ponudba, ki ostaja cenovno najvi\u0161ja, lahko uspe\u0161no zaklju\u010dena,\u00ab je od zni\u017eanju prevzemnega praga povedal predsednik uprave NLB Bla\u017e Brodnjak.<\/p>\n
Addiko Bank je za NLB izredno privla\u010dna prevzemna tar\u010da, saj bi z njenim nakupom po vsej verjetnosti lahko naposled vstopila na hrva\u0161ki trg, na katerem je imela zaradi razvpitega spora s hrva\u0161kimi var\u010devalci zaprta vrata. O dovoljenju za prevzem Addiko Bank naj bi namre\u010d kot regulator trga odlo\u010dala Evropska centralna banka (ECB) in ne Hrva\u0161ka narodna banka v vlogi centralne banke. Po pojasnilih NLB so \u017ee pridobili soglasja za prevzem Addiko Bank v Srbiji, Avstriji in Severni Makedoniji.<\/p>\n
Ker je NLB v postopku zvi\u0161ala prevzemno ponudbo, so delni\u010darji Addiko Bank, ki so \u017ee sprejeli ponudbo RBI, upravi\u010deni, da najpozneje do \u0161tiri trgovalne dni pred iztekom obdobja za sprejem ponudb prekli\u010dejo svoje izjave o sprejemu ponudbe. To obdobje se trenutno izte\u010de 16. julija popoldne. \u010ce bo avstrijska komisija za prevzeme odobrila podalj\u0161anje obdobja za sprejem ponudbe, ki ga je predlagala NLB, se bo rok za preklic izjav o sprejemu spremenil.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Za prevzem Addiko Bank, ki je do leta 2016, ko je bila prestrukturira, poslovala pod imenom Hypo Alpe…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":158800,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[3666,38795,31313,81,3667,82,41741,84,83,18262,62,37,58,60,38],"class_list":["post-158799","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-addiko-bank","tag-alta-bank","tag-alta-group","tag-business","tag-davor-macura","tag-economic","tag-nova-ljubljanska-banka-nlb","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-raiffeisen-bank-international","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116916970147179693","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158799","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=158799"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/158799\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/158800"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=158799"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=158799"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=158799"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}