{"id":159127,"date":"2026-07-14T11:32:10","date_gmt":"2026-07-14T11:32:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/159127\/"},"modified":"2026-07-14T11:32:10","modified_gmt":"2026-07-14T11:32:10","slug":"svet-se-radikalno-spreminja-najvec-bo-indijcev-in-africanov-belci-izumirajo-evropa-pa-postaja-svetovni-dom-starejsih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/159127\/","title":{"rendered":"Svet se radikalno spreminja: Najve\u010d bo Indijcev in Afri\u010danov, belci izumirajo, Evropa pa postaja svetovni \u201cdom starej\u0161ih\u201d."},"content":{"rendered":"<p>Svet se demografsko korenito spreminja, pri \u010demer se te\u017ei\u0161\u010de svetovnega prebivalstva hitro pomika proti Aziji in Afriki, medtem ko dele\u017e prebivalstva evropskega porekla vztrajno upada. \u0160e pred le stoletjem, ki je v lu\u010di \u010dlove\u0161ke zgodovine izjemno kratko obdobje, je bil svet videti popolnoma druga\u010de. Leta 1926 je na Zemlji \u017eivelo le okoli 2 milijardi ljudi (danes nas je \u017ee 8,3 milijarde).<\/p>\n<p>Pred 100 leti so bile rase zaradi geografske izolacije strogo lo\u010dene. Danes globalne migracije in medrasne zveze ustvarjajo mo\u010dno etni\u010dno me\u0161an svet. \u010ceprav je pojem rase danes postal osovra\u017eena kot \u201cdru\u017ebeni konstrukt\u201d(ljudje smo si vendarle ve\u010d kot 99 % genetsko podobni), pa demografski podatki vendarle ka\u017eejo na zmagovalce in pora\u017eence med razli\u010dnimi izvornimi etni\u010dnimi in geografskimi skupinami prebivalstva. <\/p>\n<p>Ocene dele\u017ea posameznih skupin se med razli\u010dnimi organizacijami razlikujejo, zato so navedene \u0161tevilke povpre\u010dne.\u00a0<\/p>\n<p>Azijci predstavljajo stabilno ve\u010dino \u010dlove\u0161tva<\/p>\n<p>\u0160e najmanj se je spremenilo v Aziji. Azijci s 55 in 60 % (pred stoletjem 50-55 %) predstavljajo ve\u010dino svetovnega prebivalstva. Najve\u010d med njimi \u2013 1,3 milijarde je danes Kitajcev, ki tvorijo 16-18 % svetovnega prebivalstva. Sledijo jim prebivalci Indije (Ju\u017ena Azija), katerih \u0161tevilo raste.<\/p>\n<p>Azija je bila vedno najbolj poseljena, a se danes znotraj nje dogaja premik od nekdanje rasti Kitajske, ki se danes stara in kr\u010di, do aktualnega razcveta Indije.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-large wp-image-157039\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/svet-1024x576.webp\" alt=\"\" width=\"1024\" height=\"576\"  \/>Vir: reddit<br \/>\nRasto\u010da Afrika<\/p>\n<p>Afri\u010dani so pred stoletjem predstavljali okoli 8 % svetovnega prebivalstva. V stoletju pa se je zaradi izbolj\u0161anja zdravstva in visoke rodnosti njihov dele\u017e podvojil.<\/p>\n<p>Afri\u010dani trenutno obsegajo ve\u010d kot 1,2 milijardi ljudi. Zaradi visoke rodnosti gre za najhitreje rasto\u010do populacijo na svetu, ki se bo po napovedih do leta 2050 podvojila.<\/p>\n<p>Zamirajo\u010da Evropa<\/p>\n<p>Po prvi svetovni vojni je bila Evropa z demografskimi kolonijami (ZDA, Kanada) na vrhu mo\u010di in \u0161tevil\u010dnosti. Evropsko prebivalstvo je tedaj predstavljajo med 30 in 35 % svetovnega prebivalstva.<\/p>\n<p>Danes je povsem druga\u010de. Ljudje evropskega porekla (belci), ki vklju\u010dujejo Evropo, Severno Ameriko in Oceanijo trenutno predstavljamo le \u0161e dobro desetino svetovnega prebivalstva. Zaradi nizke rodnosti in staranja prebivalstva pa na\u0161 dele\u017e hitro upada.<\/p>\n<p dir=\"ltr\" lang=\"en\">This infographic animates the percentage of White European Ancestry in the world from 1900 till 2025.<\/p>\n<p>White people only make up about 9% of the world population in 2025, it was around 36% in 1900.<\/p>\n<p>We are becoming a global minority, AND we are being replaced in our nations.\u2026 <a href=\"https:\/\/t.co\/fo9hf2caAM\" rel=\"nofollow\">pic.twitter.com\/fo9hf2caAM<\/a><\/p>\n<p>\u2014 Martin Sellner (@MartinSellner_) <a href=\"https:\/\/x.com\/MartinSellner_\/status\/2007930984159670417?ref_src=twsrc%5Etfw\" rel=\"nofollow\">January 4, 2026<\/a><\/p>\n<p>Prebivalstvo Latinske Amerike, ki je \u017ee zgodovinsko me\u0161ano, pa predstavlja slabo desetino svetovnega prebivalstva. \u0160tevil\u010dno \u0161e nekoliko raste, a projekcije ka\u017eejo na postopen obrat tega trenda.<\/p>\n<p>Najmanj\u0161i, dele\u017e svetovnega prebivalstva, med 3 in 6 % predstavljajo prvobitni prebivalci Amerik, Avstralije (Aborid\u017eini) in pacifi\u0161kih otokov.<\/p>\n<p>Nigerija kmalu pred ZDA, na svetu vse ve\u010d Afri\u010danov<\/p>\n<p>Kaj bo z Evropo?<\/p>\n<p>Evropa vse bolj postaja svetovni \u201cdom starej\u0161ih\u201d. Stopnja rodnosti v Evropi je trenutno v povpre\u010dju 1,5 otroka na \u017eensko, kar je dale\u010d pod mejo 2,1, ki je potrebna za ohranitev \u0161tevila prebivalcev. Hkrati se prebivalstvo hitro stara.<\/p>\n<p>Ob tem se Evropa soo\u010da tudi z velikimi migracijskimi tokovi \u2013 priseljevanje je namre\u010d postalo glavni dejavnik, ki prepre\u010duje kr\u010denje prebivalstva in gospodarstva.<\/p>\n<p>To prina\u0161a velike spremembe v etni\u010dni strukturi evropskih dr\u017eav. V Zahodni in Srednji Evropi ima \u017ee med 20 in 30 % prebivalstva migracijsko ozadje. Vzhodna in Srednja Evropa, ki sta sta tradicionalno bele\u017eili precej\u0161nje izseljevanje, danes zaradi pomanjkanja delovne sile vse bolj uva\u017eata delavce. Dolgo so ti prihajali iz dr\u017eav nekdanje Jugoslavije, v zadnjih letih pa opazno nara\u0161\u010da \u0161tevilo delavcev iz Azije (Filipini, Indija, Nepal).<\/p>\n<p>\t\t<script async src=\"https:\/\/platform.twitter.com\/widgets.js\" charset=\"utf-8\"><\/script><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Svet se demografsko korenito spreminja, pri \u010demer se te\u017ei\u0161\u010de svetovnega prebivalstva hitro pomika proti Aziji in Afriki, medtem&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":159128,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-159127","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116918114718281775","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/159127","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=159127"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/159127\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/159128"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=159127"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=159127"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=159127"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}