{"id":159308,"date":"2026-07-14T14:56:09","date_gmt":"2026-07-14T14:56:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/159308\/"},"modified":"2026-07-14T14:56:09","modified_gmt":"2026-07-14T14:56:09","slug":"je-irska-prodala-evropo-tehnoloskim-velikanom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/159308\/","title":{"rendered":"Je Irska prodala Evropo tehnolo\u0161kim velikanom?"},"content":{"rendered":"

Na prvi pogled se Irska obna\u0161a kot vzorna Evropejka<\/a>, saj na zahodnem robu celine nastopa kot gore\u010da zagovornica \u010dlovekovih pravic in svetilnik naprednosti. Vendar obstaja klju\u010dno podro\u010dje, kjer je njen izkupi\u010dek dale\u010d od popolnega \u2013 podro\u010dje, ki bi moralo vzbujati skrb, ko je irska vlada s 1. julijem prevzela \u0161estmese\u010dno rotirajo\u010de predsedovanje svetu EU. V istem obdobju se bodo namre\u010d ponovno usklajevala evropska pravila o tehnologiji in umetni inteligenci, irsko dr\u017eavo in njeno gospodarstvo pa so si popolnoma podredili tehnolo\u0161ki giganti (t. i. Big Tech). Irska je tako kompromitirana, da bi se morala kot predsedujo\u010da svetu EU izlo\u010diti iz vseh pogajanj o tehnologiji in digitalni suverenosti.<\/p>\n

Irska je svetu EU nazadnje predsedovala leta 2013, ravno med pogajanji o splo\u0161ni uredbi o varstvu podatkov (GDPR). Pridobljeni interni zaznamek dru\u017ebe Facebook (zdaj Meta, op. ur.) opisuje sre\u010danje iz leta 2013, na katerem so se vodilni predstavniki podjetja sestali s tedanjim irskim premierom, da bi izrazili nezadovoljstvo s predlaganimi pravili o zasebnosti podatkov. S sestanka so od\u0161li z zagotovilom Enda Kennyja, da bo Irska uporabila svoj \u00bbznaten vpliv\u00ab kot predsedujo\u010da svetu EU za dosego tega, kar so pri Facebooku ozna\u010dili za \u00bbpozitiven izid\u00ab. Vodilni kadri podjetja so se udele\u017eili tudi \u00bbve\u010derje, ki so jo gostili visoki irski politiki, da bi podrobno preu\u010dili razli\u010dne na\u010dine, kako bi Irska lahko pomagala\u00ab.<\/p>\n

Sedemindvajset dr\u017eav \u010dlanic EU se na polo\u017eaju predsedujo\u010de izmenjuje. Predsedujo\u010da dr\u017eava vodi sre\u010danja in dejansko narekuje tempo pogajanj o zakonodaji EU. Nekatere teme lahko prednostno izpostavi, druge pa pusti ob strani. Ciper, majhna in ranljiva dr\u017eava v nestabilni regiji, je na primer izkoristil svoje predsedovanje od januarja do junija letos za to, da je na evropsko agendo uvrstil zaveze o vzajemni obrambi.<\/p>\n

Premamljeni z dav\u010dnimi olaj\u0161avami in kulturo prizanesljivega pristopa so giganti, kot so Google, Meta, Apple, Microsoft, OpenAI, Tiktok in X, svoje evropske sede\u017ee ustanovili prav na Irskem. Na\u010delo \u00bbdr\u017eave izvora\u00ab, ki ga uveljavlja EU, dolo\u010da, da je dr\u017eava, v kateri je evropski sede\u017e podjetja, odgovorna za njegovo regulacijo po celotni Uniji. Ta pravni paradoks je Irsko komisijo za varstvo podatkov (DPC) spremenil v osrednjega evropskega nadzornika za tehnolo\u0161ki sektor \u2013 Irska pa je kot predsedujo\u010da svetu EU leta 2013 mo\u010dno pritiskala, da bi se to uresni\u010dilo.<\/p>\n

Posledice te ureditve so osupljive. Predsednica komisije DPC je nedavno priznala, da Irska v desetih letih od uveljavitve uredbe GDPR \u2013 razen \u00bbsporazumnih re\u0161itev\u00ab pri nepomembnih zadevah \u2013 ni dokon\u010dala niti ene same evropske preiskave podjetja Google ali katere od njegovih h\u010derinskih dru\u017eb. Za\u0161\u010dita na ravni EU je ohromljena, saj morajo vse druge dr\u017eave \u010dlanice pri skupnem evropskem odzivu \u010dakati, da ukrepa Irska.<\/p>\n

Ko je DPC \u017ee ukrepala proti velikim tehnolo\u0161kim podjetjem, je to storila slabo in pod pritiskom drugih evropskih regulatorjev. V enem primeru je sicer ukrepala nenavadno hitro \u2013 proti umetni inteligenci grok Elona Muska \u2013, vendar je nato privolila v poravnavo, ki pa je, kot ka\u017ee, padla v vodo. Irski medijski regulator Coimisi\u00fan na Me\u00e1n u\u017eiva ve\u010dji ugled, a ima precej \u0161ibkej\u0161a pooblastila. Irska tako pri regulativi \u017ee celo desetletje pu\u0161\u010da odprta zadnja vrata, kar ogromnim ameri\u0161kim in kitajskim podjetjem omogo\u010da, da po vsej Evropi delujejo povsem nekaznovano. Postala je ne le dav\u010dna oaza, temve\u010d oaza pred regulacijo.<\/p>\n

\"Najnovej\u0161a<\/p>\n

Najnovej\u0161a irska komisarka za varstvo podatkov Niamh Sweeney je bila pred tem glavna lobistka dru\u017ebe Meta na Irskem, in to ravno med \u0161kandalom Cambridge Analytice in v mra\u010dnem obdobju, ki so ga razkrila pri\u010devanja \u017evi\u017ega\u010dke Frances Haugen.\u00a0FOTO: Dado Ruvic Reuters<\/p>\n

Ekonomska odvisnost je o\u010ditna. Tri ameri\u0161ka podjetja so leta 2024 prispevala skoraj polovico irskih prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. Leta 2022 je Irska na prebivalca zbrala skoraj petkrat ve\u010d davka od dohodkov pravnih oseb kot Francija ali Nem\u010dija. \u010clovek bi morda lahko ob\u010dudoval neko\u010d majhno, revno in neindustrializirano dr\u017eavo, ker je zmagala v tej \u00bbtekmi proti dnu\u00ab in obogatela. Toda posledice so krute za evropsko demokracijo, konkuren\u010dnost, varnost \u2013 in \u0161e posebej za otroke.<\/p>\n

Film Molly vs the Machines (Molly proti strojem) iz leta 2026 pripoveduje zgodbo o tem, kako so algoritmi dru\u017ebenih omre\u017eij potiskali samomorilsko vsebino v \u010dasovnico 14-letne Molly Russell, ki si je nato leta 2017 vzela \u017eivljenje. Po vsej Evropi je in bo \u0161e ve\u010d tak\u0161nih primerov, razen \u010de Irska ne za\u010dne izvajati podatkovnih pravil EU. Ta namre\u010d zahtevajo, da so \u00bbpriporo\u010dilni algoritmi\u00ab privzeto izklopljeni, saj se napajajo z zelo intimnimi podatki.<\/p>\n

Morda se Irska sploh ne trudi ve\u010d ohranjati videza. Najnovej\u0161a irska komisarka za varstvo podatkov Niamh Sweeney je bila pred tem glavna lobistka dru\u017ebe Meta na Irskem, in to ravno med \u0161kandalom Cambridge Analytice in v mra\u010dnem obdobju, ki so ga razkrila pri\u010devanja \u017evi\u017ega\u010dke Frances Haugen. Postopek irske vlade za zaposlitev Sweeneyjeve je bil absurden: edini tehnolo\u0161ki strokovnjak v izbirni komisiji je bil odvetnik, ki dela za tehnolo\u0161ke gigante. Izbirna merila so se osredoto\u010dala na splo\u0161ne ve\u0161\u010dine, kot je \u00bbupravljanje odnosov\u00ab, namesto da bi posku\u0161ali zaposliti nepopustljivega nadzornika, sposobnega preiskovati tehnolo\u0161ko najbolj sofisticirana podjetja na svetu. Med zaposlitvenim postopkom nih\u010de ni preveril, ali novoimenovano komisarko zavezuje zloglasna praksa Mete, ki nekdanjim zaposlenim prepoveduje kritiko podjetja \u2013 praksa, ki je tako temeljito uti\u0161ala nekdanjo direktorico Mete in \u017evi\u017ega\u010dko Sarah Wynn-Williams. Irska daje komisiji DPC na desetine milijonov evrov za delovanje, a jo hkrati lobotomira.<\/p>\n

In vrata se \u0161e naprej vrtijo: prej\u0161nja komisarka za varstvo podatkov Helen Dixon je pravkar za\u010dela delati za odvetni\u0161ko pisarno, ki zastopa Meto. Ta pisarna \u0161e naprej zastopa Meto v \u0161tevilnih odprtih zadevah proti sami DPC. Pod vodstvom Dixonove je DPC na najvi\u0161jem sodi\u0161\u010du EU celo to\u017eila druge evropske organe za varstvo podatkov, ker so izglasovali, da mora DPC preiskati Metino uporabo najintimnej\u0161ih podatkov uporabnikov. \u010ceprav je bila to\u017eba zavrnjena, je korak Dixonove podjetju Meta prinesel enoletni odlog, \u0161e preden se je preiskava sploh za\u010dela.<\/p>\n

V knjigi Careless People (Brezbri\u017eni ljudje), ki jo je napisala Sarah Wynn-Williams, avtorica jasno izrazi Metin pogled na DPC kot na \u00bbposlu\u0161no psi\u010dko\u00ab. To grozljivo zrcali obna\u0161anje irskega finan\u010dnega regulatorja, njegovo omahovanje in pretirano ustre\u017eljivost do irskih bank v letih pred ban\u010dno krizo leta 2008. V za\u010detku tega meseca je irska ministrica za zunanje zadeve na svojem profilu na linkedinu objavila fotografijo, na kateri pozira z lobistom dru\u017ebe Meta. \u00bbOdli\u010dno v\u010deraj\u0161nje sre\u010danje z Meto o prednostnih nalogah prihajajo\u010dega predsedovanja Irske,\u00ab se je glasil pripis, skupaj z razli\u010dnimi izhodi\u0161\u010di iz Metinega zaznamka iz leta 2013, ki so leta 2026 o\u010ditno postala uradna politika irske vlade.<\/p>\n

Irski celo o\u010ditajo, da v imenu otrok \u00bbblokira\u00ab vlaganje skupinskih to\u017eb proti tehnolo\u0161kim podjetjem s tem, da prepoveduje njihovo komercialno financiranje, \u010deprav tak\u0161no financiranje dovoljuje pri komercialnih arbitra\u017eah. Po javnomnenjski raziskavi Eurobarometra iz tega meseca si 92 odstotkov Evropejcev \u017eeli, da bi EU zagotovila bolj\u0161o spletno za\u0161\u010dito njihovih otrok. Irska tak\u0161ne za\u0161\u010dite ne bo zagotovila, razen \u010de ne bodo za\u010dele pri tem vztrajati druge vlade EU. Kako dolgo bodo evropski voditelji \u0161e prena\u0161ali, da Irska razprodaja du\u0161evno zdravje otrok v njihovih dr\u017eavah?<\/p>\n

Bili so \u010dasi, ko se je Evropa zdela kot svetovni odgovor na najhuj\u0161e ekscese tehnolo\u0161kih velikanov. Irska je te sanje sabotirala v zameno za ogromen finan\u010dni dobi\u010dek. \u010ce se med svojim \u0161estmese\u010dnim predsedovanjem ne bo umaknila iz vseh tehnolo\u0161kih razprav, bi morali Berlin, Pariz, Var\u0161ava, Madrid in Bruselj na Irsko izvajati enak pritisk, kot so ga nekateri med njimi po ban\u010dni krizi. Kar je bilo takrat nepravi\u010dno, bi bilo tokrat povsem upravi\u010deno.<\/p>\n

***<\/p>\n

Johnny Ryan,\u00a0direktor Enforcea, enote Irskega sveta za dr\u017eavljanske svobo\u0161\u010dine (ICCL).<\/p>\n

Prispevek je mnenje avtorja in ne izra\u017ea nujno stali\u0161\u010d uredni\u0161tva.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na prvi pogled se Irska obna\u0161a kot vzorna Evropejka, saj na zahodnem robu celine nastopa kot gore\u010da zagovornica…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":159309,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[500,65,66,1410,3393,41823,37,38,41824],"class_list":["post-159308","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-eu","tag-europe","tag-evropa","tag-gostujoce-pero","tag-irska","tag-johnny-ryan","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-tehnoloski-giganti"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116918916838971315","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/159308","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=159308"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/159308\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/159309"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=159308"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=159308"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=159308"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}