{"id":159435,"date":"2026-07-14T17:25:25","date_gmt":"2026-07-14T17:25:25","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/159435\/"},"modified":"2026-07-14T17:25:25","modified_gmt":"2026-07-14T17:25:25","slug":"kaj-je-gosca-in-zakaj-nastane","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/159435\/","title":{"rendered":"Kaj je go\u0161\u010da in zakaj nastane?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Go\u0161\u010da
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGo\u0161\u010da v Bohinjskem jezeru. Foto: Ciano SLO\/Facebook<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Oglas<\/p>\n

V za\u010detku tega tedna smo poro\u010dali, da se je v Bohinjskem jezeru tudi letos pojavila go\u0161\u010da. Izsledki analize projekta Ciano SLO so zaznali cianobakterije, ki bi bile lahko strupene, molekularne analize pa so pokazale tudi vsebnost genov za sintezo anatoksinov.<\/p>\n

O podobni go\u0161\u010di smo poro\u010dali tudi lansko leto, veliko medijskega prahu pa se je dvignilo zaradi pogina ve\u010d psov. Ob tem se poraja vpra\u0161anje, kaj go\u0161\u010da pravzaprav je in zakaj sploh nastane.<\/p>\n

Kot je za MMC RTV Slovenija pojasnila Ma\u0161a Jablonska z Nacionalnega in\u0161tituta za biologijo, je go\u0161\u010da skupek mikroorganizmov, predvsem alg in cianobakterij, ki najprej raste v obliki biofilma na kamnih ali drugi podlagi (kot primer je navedla lesne ostanke in vodne rastline), nato pa se od podlage odtrga in plava na vodni gladini v obliki go\u0161\u010de.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Ciano SLO\/Facebook<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tJe go\u0161\u010da v Bohinjskem jezeru enaka tisti v drugih kopalnih vodah in zakaj nastane?<\/p>\n

V za\u010detku julija smo poro\u010dali<\/a> tudi o razrastu alg v nekaterih kopalnih vodah. Ali gre za isto vrsto kot v Bohinjskem jezeru? Jablonska je pojasnila, da gre v Bohinjskem jezeru za go\u0161\u010do bento\u0161kih cianobakterij, “ki rastejo, kot je opisano zgoraj, in smo jih do zdaj zaznali med drugim tudi v gramoznici Pleterje (Zeleno jezero), v Gradi\u0161kem jezeru ter v Glin\u0161\u010dici v Ljubljani”.<\/p>\n

Druga vrsta “go\u0161\u010de” pa so, kot je pojasnila, planktonski cianobakterijski cvetovi. “Planktonske cianobakterije uspevajo v vodnem stolpcu in se v primeru cvetenja pojavljajo v obliki ob\u0161irnej\u0161e in bolj homogene plasti na vodni povr\u0161ini, kot jo lahko na primer vidimo tudi ob\u010dasno na Blejskem jezeru ali pa v drugih manj\u0161ih vodnih telesih, npr. ribnikih, kjer je prisotnih veliko hranilnih snovi (du\u0161ika in fosforja),” je pojasnila in dodala, da sta oba tipa cianobakterij lahko strupena ali nestrupena. <\/p>\n

Posebej je poudarila, da pojav go\u0161\u010de ne nakazuje na onesna\u017eenost in da “ne morejo trditi, da je za njen pojav kriv mno\u017ei\u010dni turizem”. “Vzroka za njeno pojavljanje ne poznamo, na splo\u0161no ni veliko znanega o dejavnikih, ki vplivajo na pojavljanje bento\u0161kih cianobakterij. V primerjavi s planktonskimi bento\u0161ke cianobakterije niso vezane na onesna\u017eenje s hranili ali na zelo visoko temperaturo.” <\/p>\n

Po besedah Jablonske je go\u0161\u010da popolnoma naraven pojav, ki je prisoten v jezerih in rekah po vsem svetu in ga je te\u017eko oziroma nemogo\u010de nadzorovati ali prepre\u010diti.<\/p>\n

Kdaj in kje je potrebna previdnost?<\/p>\n

Zastrupitve ljudi z bento\u0161kimi cianobakterijami niso bile opa\u017eene \u0161e nikjer na svetu, tako da, predvsem ko gre za otroke, v delujemo po na\u010delu previdnosti, je pojasnila Jablonska<\/p>\n

Zastrupitve psov pa so po njenih besedah precej pogoste, “saj pse privla\u010di vonj tak\u0161nih go\u0161\u010d”. Na vpra\u0161anje, ali je bila go\u0161\u010da kriva za lanske pogine psov iz Bohinjskega jezera, je Jablonska dejala, da raziskave \u0161e potekajo in da za zdaj \u0161e ni potrjeno, da so zastrupitev res povzro\u010dili (le) anatoksini. “So pa bili prisotni tako v go\u0161\u010dah v jezeru kot tudi v \u017eelodcu vsaj enega od poginulih psov, kjer pa je bil prisoten tudi strup metaldehid,” je opozorila. <\/p>\n

Do zastrupitve lahko pride ob zau\u017eitju go\u0161\u010de in je v nekaterih primerih lahko smrtna, \u010de pes ne dobi takoj\u0161nje veterinarske oskrbe. “Pogin lahko nastopi \u017ee 20 minut po nastanku prvih klini\u010dnih znakov. Ob obisku veterinarja je smiselno omeniti sum na zastrupitev z anatoksini,” je posebej poudarila.<\/p>\n

Strupene snovi sicer vsebuje samo go\u0161\u010da, v okoli\u0161ko vodo pa se spro\u0161\u010dajo v zelo nizkih koncentracijah. “Voda je varna za kopanje, dokler ne pride do stika \u010dloveka ali psa s samo go\u0161\u010do in njenega zau\u017eitja,” je \u0161e opozorila na\u0161a sogovornica.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tSava in Kokra na obmo\u010dju Kranja primerni za kopanje<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tDrugo vzor\u010denje naravnih kopalnih voda v Mestni ob\u010dini Kranj je pokazalo, da je bilo junijsko onesna\u017eenje posledica kratkotrajnega vpliva obilnej\u0161ih padavin in da je Sava glede na zadnje podatke prav tako kot Kokra primerna za kopanje.<\/p>\n

Kot so sporo\u010dili z Mestne ob\u010dine Kranj, so prvi leto\u0161nji rezultati analiz naravnih kopalnih voda v ob\u010dini konec junija pokazali, da sta za kopanje primerna \u010cukov bajer in Kokra pri Kosorepu, na Savi pri Savskem otoku pa so strokovnjaki glede na analizo vode takrat kopanje odsvetovali. Mestna ob\u010dina Kranj je nato naro\u010dila ponovno vzor\u010denje in analizo vode na reki Savi.<\/p>\n

Izkazalo se je, da je bilo onesna\u017eenje posledica kratkotrajnega vpliva obilnej\u0161ih padavin pred vzor\u010denjem. Mejne vrednosti prisotnosti enterokokov in bakterije E.coli v vzorcu, ki ga je ob\u010dina v analizo v Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano poslala 7. julija, niso bile prese\u017eene. “Kakovost vode se zaradi vro\u010dinskih valov in su\u0161e sicer lahko spreminja, tako da kopalce vseeno opozarjamo, da je odlo\u010ditev za hlajenje v Savi odgovornost vsakega posameznika,” so ob tem izpostavili na ob\u010dini.<\/p>\n

Ker so na ob\u010dini v zadnjih dneh prejeli tudi nekaj vpra\u0161anj ob\u010danov glede kakovosti vode v reki Kokri, so preventivno izvedli \u0161e dodatno analizo vode pri lesenem mostu v mestnem delu kanjona. Tudi na tem obmo\u010dju je voda glede na analizo za kopanje primerna oziroma skladna s priporo\u010dili Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t Foto: Ciano SLO\/Facebook<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t Foto: Ciano SLO\/Facebook<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t Foto: Ciano SLO\/Facebook<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Go\u0161\u010da v Bohinjskem jezeru. Foto: Ciano SLO\/Facebook Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Oglas V za\u010detku tega…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":159436,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[41652,39181,39180,39182,59,61,62,37,58,60,38,41677],"class_list":["post-159435","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-anatoksini","tag-bohinjsko-jezero","tag-cianobakterije","tag-gosce","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zastrupitev-psov"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116919502612941606","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/159435","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=159435"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/159435\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/159436"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=159435"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=159435"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=159435"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}