{"id":15978,"date":"2026-03-06T13:25:07","date_gmt":"2026-03-06T13:25:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/15978\/"},"modified":"2026-03-06T13:25:07","modified_gmt":"2026-03-06T13:25:07","slug":"evropejci-bomo-placali-najvisjo-ceno-za-vojno-na-bliznjem-vzhodu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/15978\/","title":{"rendered":"\u00bbEvropejci bomo pla\u010dali najvi\u0161jo ceno za vojno na Bli\u017enjem vzhodu\u00ab"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/slovenskenovice.delo.si\/tag\/bliznji-vzhod\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Razmere na Bli\u017enjem vzhodu so na robu \u0161ir\u0161ega konflikta<\/a>, saj napetosti med Iranom, Izraelom in njihovimi regionalnimi zavezniki nara\u0161\u010dajo. Dogajanje ogro\u017ea stabilnost regije, vpliva na energetske tokove in ima potencialne posledice za Evropo in Sredozemlje. <a href=\"https:\/\/slovenskenovice.delo.si\/tag\/klemen-groselj\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Pogovarjali smo se s Klemenom Gro\u0161ljem, analitikom za mednarodne odnose in varnostno politiko<\/a>, ki \u017ee ve\u010d kot desetletje spremlja razmere na Bli\u017enjem vzhodu \u2013 regiji, kjer se prepletajo zgodovinski, verski, politi\u010dni in strate\u0161ki interesi \u0161tevilnih dr\u017eav. Gro\u0161elj opozarja, da so trenutni konflikti, vpletenost Irana in njegovih proksijev, kot je Hezbolah\u00a0ter odzivi ZDA, Izraela in evropskih dr\u017eav resna regionalna kriza, ki se lahko hitro raz\u0161iri na globalno raven.\u00a0Po njegovih besedah obstaja mo\u017enost, da se spopadi raz\u0161irijo tudi na dr\u017eave Evropske unije.<\/p>\n<p>Kaj pomeni napad Irana (direktno ali prek proksija Hezbolaha) na Ciper? Celo nem\u0161ki kancler je zaostril vojno retoriko. Gre Evropska unija direktno v bli\u017enjevzhodni spopad? Nas mora to skrbeti?<\/p>\n<p>\u00bbGre za resno regionalno krizo, ki bi relativno hitro prerasla v globalno, \u0161e posebej, \u010de se bodo vanje za\u010dele vklju\u010devati nove dr\u017eave. \u010ce se bodo spopadom pridru\u017eile evropske dr\u017eave, lahko to privede do vklju\u010ditve dr\u017eav kot so S. Koreja, Rusija, Kitajska in tako bi spopad lahko zelo hitro postal svetovni spopad. Vsekakor je eskalacijski potencial te vojne, bistveno ve\u010dji kot v Ukrajini, saj gre za ve\u010d dr\u017eav, ki so vklju\u010dene v spopad, in obseg posledic zadeva globalno raven \u017ee v tej fazi, ko gre \u0161e za regionalni spopad. Razlogov za paniko ni, morajo pa seveda dr\u017eave za\u010deti sprejemati dolo\u010dene ukrepe za omilitev posledic.\u00a0Menim, da bi morala EU narediti vse, da se vojna \u010dim prej kon\u010da, \u0161e posebej ker bomo prav Evropejci zaradi visoke uvozne energetske odvisnosti pla\u010dali najvi\u0161jo ceno tega spopada.\u00ab<\/p>\n<p>Omenili ste, da je ob napadu na Ciper Natova protizra\u010dna obramba zatajila. Kak\u0161no obrambo sploh ima Nato? Je primerljiva z, na primer, izraelskim \u017deleznim \u0161\u010ditom?<\/p>\n<p>\u00bbNATO ima t.i. integriran sistem PZO, ki ga sestavlja mre\u017ea sistemov za opazovanje (radarji, sateliti itd.) in sistemov PZO, ki so bodisi zra\u010dni (letala, helikopterji), pomorski (voja\u0161ke ladje z mo\u010dnimi sistemi PZO in radarji) ter kopenski (sistemi PZO). Po zmogljivostih so ti sistemi, \u0161e posebej pomorski del, povsem primerljivi s sistemom \u017eelezna kupola oziroma \u0161\u010dit. Kot ka\u017ee oboro\u017eene sile ZK niso predvidevale mo\u017enost tovrstnega napada na bazo na Cipru in tudi niso imele ustreznega sistema PZO, medtem ko ve\u010dji del V. Sredozemlja s svojimi sistemi pokriva Tur\u010dija, kot \u010dlanica Nata. Kar je o\u010ditno, je v tem sistemu Iran ali eden od njegovih proksijev na\u0161el vrzel in jo izkoristil za napad. Zato sedaj mnoge evropske dr\u017eave po\u0161iljajo, predvsem voja\u0161ke ladje s sistemi PZO, ki bodo to o\u010ditno vrzel zapolnile. Med njimi je tudi ZK, ki tja napotuje ru\u0161ilec razred Daring, ki ima izredno mo\u010den in zmogljivi sistem PZO.\u00ab \u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n<p>Bo dejstvo, da je ajatola Homenej nevtraliziran, pospe\u0161ilo kon\u010danje vojne na Bli\u017enjem vuhodu ali jo bo podalj\u0161alo?<\/p>\n<p>\u00bbSama smrt Homeneja ni prinesla pri\u010dakovanega padca re\u017eima mul v Iranu in je predvsem prispevala k ve\u010dji intenzivnosti spopadov. Sam menim, da sama smrt ne bo vpliva na dol\u017eino spopada, pomembneje bo vpra\u0161ane, kdaj bo katera od strani dosegla to\u010dko, ko bo sprejemala neke vrste prekinitev ognja. Ne glede na retoriko tako iranski re\u017eim\u00a0kot ZDA in Izrael ter zalivske dr\u017eave nimajo neomejenih zalog in zmogljivosti za nadaljevanje vojne. Kdaj bo nastopil ta trenutek, je pa zdaj prakti\u010dno nemogo\u010de napovedati. Pomembno vlogo bo seveda igrala tudi mo\u017enost eskalacije v smislu ozemeljske \u0161iritve vojne, \u010desar si predvsem ZDA ne \u017eelijo.\u00ab\u00a0<\/p>\n<p>Kako realne so mo\u017enosti za obnovo iranske monarhije, ki bi jo vodil sin \u0161aha Reza Pahlavi? Ima kaj realne podpore med iranskim prebivalstvom ali nabira &#8216;glasove&#8217;\u00a0zgolj med diasporo?<\/p>\n<p>\u00bbMislim, da je to ena od mo\u017enosti, ki je tako neverjetna, da so jo opustili \u017ee sami Ameri\u010dani. Njega podpira predvsem diaspora, medtem ko je doma monarhija\u00a0podobno osovra\u017eena\u00a0kot re\u017eim mul. Mislim, da bo po tej vojni in preliti krvi kredibilnost sina zadnjega \u0161aha minimalna. Nekaj podobnega so ZDA posku\u0161ale \u017ee v Iraku in Afganistanu in ni bilo uspe\u0161no. Bo pa po vojni pri\u0161lo v Iranu do notranjepoliti\u010dnih pretresov in nemirov, kaj konkretno se bo zgodilo ali bo to preraslo v dr\u017eavljansko ali medetni\u010dno vojno ali kaj podobnega pa je nemogo\u010de napovedati zdaj.\u00ab<\/p>\n<p>Kaj nov konflikt na Bli\u017enje vzhodu\u00a0skupaj z zaprtjem Hormu\u0161ke o\u017eine po va\u0161em pomeni za ceno nafte in plina? Do kam lahko poletijo cene?<\/p>\n<p>\u00bbTo je te\u017eko napovedati. Vsekakor bodo cene nafte z zaprtjem Hormu\u0161ke o\u017eine rasle in \u010de se bo vojna \u0161irila proti V. Sredozemlju ali pa da bi bil napaden plinovod TANAP in\/ali naftovod Baku-Ceyhan, potem bodo cene plina in nafte poletele v nebo. Potem bo cena nafte preko 100 ameri\u0161kih dolarjev za sod in cene plina v EU na ravni tistih iz poletja 2022. To pomeni posledi\u010dno s \u0161estmese\u010dnim zamikom dvig cen elektri\u010dne energije. Vsekakor bo evropska energijsko intenzivna industrija pod velikim pritiskom, kot tudi denarnice nas potro\u0161nikov, ker bo sledil splo\u0161ni dvig cen in inflacijski pritiski.\u00ab\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Razmere na Bli\u017enjem vzhodu so na robu \u0161ir\u0161ega konflikta, saj napetosti med Iranom, Izraelom in njihovimi regionalnimi zavezniki&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":15979,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[3984,500,66,3555,333,2034,2503,526,37,60,38,64,882,63,404],"class_list":{"0":"post-15978","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-bliznji-vzhod","9":"tag-eu","10":"tag-evropa","11":"tag-geopolitika","12":"tag-iran","13":"tag-klemen-groselj","14":"tag-mir","15":"tag-nato","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-svet","20":"tag-vojna","21":"tag-world","22":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116182458350537235","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15978","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=15978"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15978\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/15979"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=15978"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=15978"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=15978"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}