Pametna o\u010dala podjetja Meta, opremljena z umetno inteligenco, bi lahko po\u0161iljala ob\u010dutljive posnetke v pregled \u010dlove\u0161kim ocenjevalcem podatkov v Nairobiju v Keniji, razkriva preiskava \u0161vedskih \u010dasopisov Svenska Dagbladet in G\u00f6teborgs-Posten. Po njihovem poro\u010danju so imeli pogodbeni sodelavci podjetja Meta dostop do videoposnetkov, ki prikazujejo tudi zelo zasebne trenutke uporabnikov, med drugim obiske kopalnice, intimne situacije in druge osebne prizore.<\/p>\n
Razkritja so \u017ee spro\u017eila pravne posledice. V ZDA je bila vlo\u017eena predlagana skupinska to\u017eba, ki Meto obto\u017euje zavajajo\u010dega ogla\u0161evanja in kr\u0161itve zakonov o zasebnosti. To\u017eniki trdijo, da je Meta uporabnikom zagotavljala, da so o\u010dala zasnovana z mislijo na za\u0161\u010dito zasebnosti, hkrati pa naj bi zamol\u010dala dejstvo, da lahko vsebine, zajete z UI funkcijami, pregledajo neznani ljudje na drugem koncu sveta.<\/p>\n
Delavci v Keniji, ki so sodelovali v preiskavi, opravljajo delo UI anotatorjev. Njihova naloga je ozna\u010devanje slik, besedila ali zvoka, da se umetna inteligenca iz teh podatkov lahko bolje u\u010di. Eden od njih je za Svenska Dagbladet povedal: \u00bbVidimo vse \u2013 od dnevnih sob do golih teles. Meta ima tak\u0161ne vsebine v svojih bazah podatkov.\u00ab<\/p>\n
Nekdanji zaposleni pri Meti naj bi po poro\u010danju \u010dasnika pojasnil, da so obrazi v podatkih za anotacijo obi\u010dajno samodejno zamegljeni, vendar naj ta za\u0161\u010dita ne bi vedno delovala brezhibno. Nekateri delavci so tako \u0161e vedno lahko videli obraze ljudi, v\u010dasih pa celo ban\u010dne kartice, ki so bile zajete na posnetkih.<\/p>\n
Metina pametna o\u010dala, ki jih podjetje razvija skupaj z opti\u010dnim velikanom EssilorLuxottica in jih prodaja pod blagovnima znamkama Ray-Ban in Oakley, vklju\u010dujejo kamero in vgrajenega UI pomo\u010dnika. Ta lahko odgovarja na vpra\u0161anja o tem, kar uporabnik vidi. O\u010dala so v zadnjih letih postala zelo priljubljena. Samo leta 2025 naj bi jih prodali ve\u010d kot sedem milijonov, kar je ve\u010d kot trikrat toliko kot v letih 2023 in 2024 skupaj.<\/p>\n
Kljub temu se pojavljajo vse ve\u010dje skrbi glede zasebnosti. Meta je lani spremenila tudi svojo politiko zasebnosti, po kateri funkcija Meta AI ostane aktivna ob uporabi kamere, dokler uporabnik ne izklopi ukaza \u00bbHey Meta\u00ab. Podjetje je prav tako ukinilo mo\u017enost, da bi uporabniki zavrnili shranjevanje svojih glasovnih posnetkov v oblaku.<\/p>\n
Meta zatrjuje, da posnetki iz o\u010dal ostanejo na napravi uporabnika, razen \u010de jih ta prostovoljno deli z drugimi ali z umetno inteligenco Meta. Tiskovna predstavnica podjetja Tracy Clayton je za portal The Verge povedala, da Meta v\u010dasih uporablja zunanje sodelavce za pregled podatkov, ki jih uporabniki delijo z UI sistemom, in sicer z namenom izbolj\u0161anja storitve. Ob tem naj bi podjetje izvajalo ukrepe za filtriranje podatkov in za\u0161\u010dito zasebnosti.<\/p>\n
Na razkritja so se \u017ee odzvali tudi regulatorji. Britanski informacijski poobla\u0161\u010denec (ICO) je od Mete zahteval dodatna pojasnila glede teh trditev. Organizacije za za\u0161\u010dito zasebnosti pa opozarjajo \u0161e na eno potencialno tveganje. Meta naj bi razmi\u0161ljala tudi o vgradnji sistema za prepoznavanje obrazov v prihodnje generacije pametnih o\u010dal. Ameri\u0161ka organizacija Electronic Privacy Information Center je tak\u0161no mo\u017enost ozna\u010dila kot \u00bbresno gro\u017enjo zasebnosti, varnosti in dr\u017eavljanskim svobo\u0161\u010dinam\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pametna o\u010dala podjetja Meta, opremljena z umetno inteligenco, bi lahko po\u0161iljala ob\u010dutljive posnetke v pregled \u010dlove\u0161kim ocenjevalcem podatkov…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":15997,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[1481,4139,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-15996","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-kibernetska-varnost","9":"tag-meta","10":"tag-si","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenia","13":"tag-slovenija","14":"tag-slovenscina","15":"tag-technology","16":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116182517213044875","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15996","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=15996"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15996\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/15997"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=15996"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=15996"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=15996"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}