{"id":160466,"date":"2026-07-15T16:55:09","date_gmt":"2026-07-15T16:55:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/160466\/"},"modified":"2026-07-15T16:55:09","modified_gmt":"2026-07-15T16:55:09","slug":"potrjeno-onesnazenost-s-puscavskim-peskom-se-povecuje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/160466\/","title":{"rendered":"Potrjeno: onesna\u017eenost s pu\u0161\u010davskim peskom se pove\u010duje"},"content":{"rendered":"

\"saharski<\/p>\n

Saharski pesek nad oblaki \/Foto: Univerza\u00a0v Novi Gorici<\/p>\n

Potrjeno: onesna\u017eenost s pu\u0161\u010davskim peskom se pove\u010duje<\/p>\n

V ekipi, ki je potrdila vse ve\u010dje koncentracije pu\u0161\u010davskega peska nad Evropo, sodelovali tudi \u0161tirje slovenski raziskovalci<\/p>\n

15. 07. 2026, 17.44\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Mednarodna raziskovana ekipa, katere del\u00a0so bili tudi sodelavci in sodelavke Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici, je\u00a0dokazala, da vse intenzivnej\u0161e po\u0161iljke saharskega peska nad nami niso le privid, ampak dejstvo. Po letih raziskav lahko zaklju\u010dijo, da je nad ju\u017eno Evropo vedno ve\u010d saharskega peska, kar bi dolgoro\u010dno lahko pomembno vplivalo na kakovost zraka in na zdravje ljudi tudi pri nas. Izsledke njihove raziskave je pravkar objavila ugledna znanstvena revija Nature<\/a>.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Raziskovalci ugotavljajo, da sta vzroka za vedno ve\u010dje koncentracije saharskega peska v zraku ju\u017ene Evrope vsaj dva: prvi so spremenjene regionalne atmosferske cirkulacije, drugi pa \u0161irjenje pu\u0161\u010dave Sahara. \u00bbVse ka\u017ee, da podnebne spremembe, ki jih povzro\u010damo ljudje, vplivajo tudi na naravne pojave,\u00ab ugotavlja prof. dr. Gri\u0161a Mo\u010dnik, vodja Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici, ki je sodeloval pri \u0161tudiji. \u00bbPu\u0161\u010davski\u00a0pesek smo imeli doslej za naravni pojav, na katerega \u010dlovek nima vpliva. A izkazalo se je, da rek, da prozi\u00a0naravi ne moremo ni\u010d, ne dr\u017ei ve\u010d,\u00ab pravi in poudarja, da je s saharskim peskom podobno kot z vsemi ostalim vremenskim dogajanjem, ki zaradi segrevanja ozra\u010dja in oceanov postaja\u00a0vse intenzivnej\u0161e.\u00a0 Raziskava po njegovih besedah tako pred izziv postavlja tudi okoljske politike, ki prese\u017eene koncentracije dolo\u010denih snovi v skladu s\u00a0trenutno\u00a0zakonodajno\u00a0ureditvijo opravi\u010dujejo, da so pa\u010d del naravnih procesov in pojavov, na katere \u010dlovek nima vpliva. \u00bbA tukaj se je pokazalo, da \u010dlovek\u00a0vsaj posredno vpliva na to, da imamo nad nami ve\u010d saharskega peska,\u00ab sogovornik opozarja, da bo glede tega potreben nov premislek.<\/p>\n

\"\ufeff-<\/p>\n

Fizik dr. Gri\u0161a Mo\u010dnik: \u00bbVse ka\u017ee, da podnebne spremembe, ki jih povzro\u010damo ljudje, vplivajo tudi na naravne pojave.\u00ab \/Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n

Meritve opravili na 103 lokacijah<\/p>\n

Raziskovalci so za obdobje med letoma 2012 in 2021 zbrali okoli 18.500 dnevnih meritev kovin, ki so povezane s pu\u0161\u010davskim peskom (gre za aluminij, titan, silicij, kalcij in \u017eelezo). Meritve so opravili na 103 pode\u017eelskih in mestnih lokacijah po vsej Evropi. Slovenski del rezultatov so zbrali v \u0161tudiji, ki so jo opravili v Kanalu ob So\u010di, ko so preverjali, kak\u0161en vpliv ima na okolje bli\u017enja cementarna. \u00bbTukaj se je pokazalo, kako lahko lokalna te\u017eava in lokalni podatki postanejo del globalnih raziskav in globalnih odgovorov,\u00ab poudarja raziskovalec. Ugotovili so, da so se koncentracije pu\u0161\u010davskega peska pove\u010dale skoraj po vsej Evropi, najbolj\u00a0nad Italijo in Jadranskim ter Egejskim morjem. Na teh obmo\u010djih je koncentracija saharskega peska predstavljala \u017ee skoraj tretjino letne referen\u010dne vrednosti za delce PM10, ki po merilih\u00a0Svetovne\u00a0zdravstvene\u00a0organizacije \u0161e predstavlja varno vrednost za zdravje ljudi. Nad ta del Evrope je pu\u0161\u010davski pesek v povpre\u010dju zaneslo kar 46-krat na leto.<\/p>\n

\"slike<\/p>\n

Saharski pesek je kamera ujela tudi na Triglavskem ledeniku.\u00a0\/Foto: ZRC\u00a0SAZU<\/p>\n

Analiza ledenih jeder iz alpskih ledenikov je pokazala, da se je odlaganje pu\u0161\u010davskega peska od predindustrijskega obdobja pove\u010dalo za pribli\u017eno 110 odstotkov.\u00a0<\/p>\n

Raziskovalci se bojijo, da bi onesna\u017eenje s prahom lahko postalo vse ve\u010dji izziv za javno zdravje in ote\u017eilo cilje, ki si jih Evropa zastavlja na podro\u010dju kakovosti zraka. Koncentracije pu\u0161\u010davskega peska v zraku negativno vplivajo predvsem na bolnike z obolenji dihal.\u00a0<\/p>\n

Pomen raziskave<\/p>\n

Raziskava po besedah Gri\u0161e\u00a0Mo\u010dnika\u00a0ni prinesla samo pomembnih rezultatov, ampak postavila tudi okvir, kako tak\u0161ne raziskave opraviti \u0161e kje.\u00a0\u00bbRezultat ni samo objava, ki smo je sicer zelo veseli, ampak tudi razvoj na\u010dinov obdelave tovrstnih podatkov, ki jih bodo lahko uporabili tudi drugje po svetu, kjer se soo\u010dajo z vse ve\u010djim onesna\u017eenjem zraka, denimo na Kitajskem in v Indiji,\u00ab zaklju\u010di sogovornik.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Saharski pesek nad oblaki \/Foto: Univerza\u00a0v Novi Gorici Potrjeno: onesna\u017eenost s pu\u0161\u010davskim peskom se pove\u010duje V ekipi, ki…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":160467,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,1773,14910,42015,42014,691,42013,19181,37,38,11774,17815],"class_list":["post-160466","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-javno-zdravje","tag-kakovost-zraka","tag-naravni-pojavi","tag-onesnazenje-zraka","tag-podnebne-spremembe","tag-raziskave-atmosfere","tag-saharski-pesek","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-univerza-v-novi-gorici","tag-zdravje-ljudi"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116925046884094297","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/160466","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=160466"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/160466\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/160467"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=160466"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=160466"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=160466"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}