![\"-](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-A33A8463-2-1000.webp\")
<\/p>\nV 18. stoletju in verjetno tudi \u017ee prej je veljala splo\u0161na prepoved kopanja v Ljubljanici, \u010deprav se tega niso vsi dr\u017eali. Obstaja navedba, kako se je nad golimi kopalci zgra\u017eal tedanji \u017eupan Peter Fister in nanje po\u0161iljal policijsko stra\u017eo. Pri \u010demer je podobne zgodbe v starih \u010dasopisih mogo\u010de spremljati \u0161e kasneje, vse do druge svetovne vojne. Razmah organiziranega kopanja z vzpostavljeno infrastrukturo in vstopnino v osrednjem delu Ljubljanice, torej od dana\u0161njega Trnovskega pristana preko Prulskega mostu do Livade in ob tem tudi delno v Grada\u0161\u010dici z Malim grabnom, sega v 19. stoletje, kot je moderno zgodovino re\u010dnega kopanja in tudi mestnih javnih kopali\u0161\u010de ter bazenov prou\u010dil zgodovinar in vodja Muzeja \u0161porta dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d.<\/p>\n
<\/p>\n
Razmah organiziranega kopanja v osrednjem delu Ljubljanice, kar je od dana\u0161njega Trnovskega pristana preko Prulskega mostu do Livade in ob tem tudi delno v Grada\u0161\u010dici z Malim grabnom, sega v 19. stoletje, kot je moderno zgodovino re\u010dnega kopanja in tudi mestnih javnih kopali\u0161\u010d ter bazenov prou\u010dil zgodovinar in vodja Muzeja \u0161porta dr. Ale\u0161 \u0160afari\u010d. Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n
V obdobju \u0161ir\u0161ih dru\u017ebenih sprememb, splo\u0161ne modernizacije v 19. in v za\u010detku 20. stoletju, ko so tudi Ljubljano zajeli ve\u010dji infrastrukturni projekti \u2013 med njimi izgradnja \u017eeleznice, ki je Ljubljanici vzela dotedanjo osrednjo prometno vlogo, izsu\u0161evanje Barja po izgradnji Gruberjevega prekopa in druge regulacije re\u010dne struge, vzpostavljanje sodobnega vodovodnega ter kanalizacijskega sistema \u2013 so vsi ti posegi pomembno vplivali na \u010distost reke in ob tem tudi na njen pomen kot kopali\u0161\u010da. V teh procesih je Ljubljanica namesto zgolj funkcionalne, prometne in trgovske vloge vse bolj dobivala tudi u\u017eiva\u0161ko vlogo. Z industrializacijo in delavskimi pravicami, ki so prinesle koncept prostega \u010dasa, namenjenega po\u010ditku, spro\u0161\u010danju, dru\u017eenju, rekreaciji, kulturi in u\u017eivanju, je tudi kopanje v Ljubljanici postalo del \u0161ir\u0161ega vsakdana prebivalcev.<\/p>\n
Najstarej\u0161e kopali\u0161\u010de
na Ljubljanici<\/p>\n
Najstarej\u0161e kopali\u0161\u010de na Ljubljanici, ki je bilo dolgo \u010dasa tudi edino in je v reki imelo bazen ter je na ta na\u010din omogo\u010dalo u\u010denje plavanja, je bilo v 19. stoletju na dana\u0161njem Trnovskem pristanu. Pred prvo svetovno voljo je tudi veljalo, da je Ljubljanica bolj \u010dista od Grada\u0161\u010dice in Malega grabna. Imela je nekaj bolj ali manj primernih mest za kopanje. Bli\u017eina reke za me\u0161\u010dane je bila eden od dejavnikov, ki so vplivali na to, da ima kopanje v Ljubljanici starej\u0161o zgodovino od kopanja v Savi. Slednja je bila namre\u010d predale\u010d, poleg tega je bila bolj nevarna. Bila je \u00bbmo\u010dna, dero\u010da, zlo\u010desta, zvita in \u010dloveku nevarna\u00ab, je \u0160afari\u010d v strokovnem \u010dlanku o zgodovini kopanja v Ljubljani navedel zapis o Savi iz leta 1941, objavljen v \u010dasopisu Slovenski dom. Poleg tega so jo tudi mitologizirali, saj so jo spremljale zgodbe, da v njenih globokih tolmunih vlada povodni mo\u017e, imenovan Krvavo stegno, ki je redke plavalce potegnil s seboj v globino reke. Tako so utopitve razlagali tudi na ta na\u010din.<\/p>\n
![\"-](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-A33A8514-2-1000.webp\")
<\/p>\n
V 19. in 20. stoletju je bilo na Ljubljanici ve\u010d kopali\u0161\u010d, ki so si v razli\u010dnih letih, tudi s prekinitvami, sledila in se selila. Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n
Pred dvema stoletjema je bilo na Ljubljanici tako ve\u010d kopali\u0161\u010d, ki so si v razli\u010dnih letih in tudi s prekinitvami sledila ter se po reki selila. Voja\u0161ko kopali\u0161\u010de naj bi bilo v za\u010detku 19. stoletja (ali \u017ee prej) pod \u0161empetrsko voja\u0161nico. A ker je bila reka v tem delu, ko so je vila iz mesta in so vanjo zlivali odplake, \u017ee precej onesna\u017eena, so mestne oblasti za\u010dele iskati primernej\u0161o lokacijo za re\u010dni bazen s plavalno \u0161olo vi\u0161je po toku Ljubljanice ali na Grada\u0161\u010dici. Mesto je kopali\u0161\u010de na Ljubljanici nato vzpostavilo pred letom 1830 in glede na zapise v \u010dasopisu, ki sicer ne navajajo natan\u010dne mikrolokacije, kot je navedel \u0160afari\u010d, je bilo to na Trnovskem pristanu.<\/p>\n
Kopali\u0161\u010de je bilo sprva brezpla\u010dno in na voljo vse dni od jutra do ve\u010dera, s poudarkom, da izven urejene lokacije kopanje ni bilo dovoljeno. \u00bbDvakrat na dan po uro in pol je bilo kopali\u0161\u010de na voljo izklju\u010dno cesarsko-kraljevi garniziji, njihov \u010dastnik pa je imel vlogo plavalnega u\u010ditelja. Razglas policijske direkcije je zahteval \u0161e upo\u0161tevanje reda in miru ter moralnih pravil, kar je pomenilo, da je bilo kopanje dovoljeno le v kopalkah. V kolikor revni obiskovalci teh niso imeli, so si jih lahko brezpla\u010dno izposodili,\u00ab je v \u010dlanku tudi zapisal zgodovinar.<\/p>\n
Ko je leta 1836 narasla reka odnesla del kopali\u0161\u010da, je novo najverjetneje na istem mestu tri leta kasneje postavil tesarski mojster Jurij Pajk. Zgradil je dva re\u010dna bazena \u2013 enega za mo\u0161ke in enega za \u017eenske. Poleg tega je kopali\u0161\u010de imelo tudi devet kabin za kopanje in umivanje, namenjeno posameznikom. Hkrati je, kot je zgodovino \u0161e odstrl \u0160afari\u010d, Pajk vzpostavil plavalne te\u010daje, ki jih je vodil \u010dastnik, ki je prav tako nadzoroval celotno kopali\u0161\u010de. Del ponudbe kopali\u0161\u010da je bila tudi izposoja rjuh, brisa\u010d in kopalk. \u00bbSlednje je lahko obiskovalec za celotno sezono predal v redno \u010di\u0161\u010denje in hrambo.\u00ab Prav tako je Pajk ponujal mo\u017enost prevoza \u010dez reko in postavil poseben brezpla\u010den bazen za revne.<\/p>\n
![\"Slovenski](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-Slovenski_prvak_v_skokih_v_vodo_Kordelic__SK_Ilirija__na_tekmovanju_na_Ljubljanici_leta_1928__H.webp\")
<\/p>\n
Slovenski prvak v skokih v vodo Kordeli\u010d (SK Ilirija) na tekmovanju na Ljubljanici leta 1928. Na fotografiji sta v ozadju stari Karlov\u0161ki most in \u0160pica.\u00a0Foto: Hrani Muzej \u0161porta<\/p>\n
\u010colnarna in klubsko kopali\u0161\u010de<\/p>\n
Med preteklimi re\u010dnimi kopali\u0161\u010di na Ljubljanici velja omeniti \u0161e eno, ki je bilo v prvi vrsti \u010dolnarna. To je po zgodovinarjevi navedbi na levem bregu reke ob izlivu Malega grabna \u2013 tam, kjer je danes Vesla\u0161ki klub Ljubljanica \u2013 v za\u010detku 20. stoletja uredil Ljubljanski sportni klub (LSK). Kopali\u0161\u010de sicer ni delovalo kot odprt prostor za me\u0161\u010dane, saj je bilo namenjeno klubski uporabi, a kot je poudaril vodja Muzeja \u0161porta, je bilo pomembno za razvoj \u0161portnega veslanja, skokov v vodo in plavanja.<\/p>\n
Pred prvo svetovno vojno sta bila zaradi nizkega in varnega toka ter relativne bli\u017eine mesta, a hkrati ravno prav\u0161nje odmaknjenosti, ki je omogo\u010dala mir in spro\u0161\u010denost, za kopanje prakti\u010dno po celotnem toku od izliva v Ljubljanico in do jezu na Bokalcih priljubljena Grada\u0161\u010dica in Mali graben. Kot je izpostavil \u0160afari\u010d, je v tistem obdobju, kljub urejenim kopali\u0161\u010dem na Ljubljanici, Grada\u0161\u010dica bila najbolj obiskana, \u010deprav je bila neurejena, a je bila zastonj in je bilo na enem delu toka kopanje tudi dovoljeno. To je bil tudi \u010das, ko so se, saj son\u010denje ni bilo v modi, kopali proti ve\u010deru in lo\u010deno po spolu.<\/p>\n
Konec lo\u010devanja po spolu, son\u010denje in druge spremembe<\/p>\n
Obdobje med obema vojnama je z dru\u017ebenimi spremembami prineslo spremembe tudi v kulturi kopanja. \u00bbPo moriji prve svetovne vojne in geopoliti\u010dnih spremembah, ki so preobrazile podobo sveta in dru\u017ebe, so strah, jeza, obup in nemo\u010d nadomestili prej\u0161njo vero v tehnolo\u0161ki napredek, ki naj bi prinesel dru\u017ebeni razvoj. Krizo so \u0161e dodatno okrepile slabe gospodarske razmere, kar je prispevalo tudi k razrasti cinizma in nihilizma ter odpora do prevladujo\u010dih dru\u017ebenih norm, kar je obenem prineslo pozitivne spremembe in pospe\u0161ilo proces demokratizacije, sekularizacije, emancipacije \u017eensk,\u00ab je pretekli dru\u017ebeni kontekst strnil zgodovinar. Dodal je, da je v tistem \u010dasu kljub burnim politi\u010dnim razmeram pri\u0161lo do kulturnega in tehnolo\u0161kega razcveta ter da je Ljubljana, \u00bb\u010de zanemarimo mo\u010dno razslojeno dru\u017ebo\u00ab, tako do\u017eivljala zlato dobo. Ta se je odra\u017eala v priseljevanju, rasti mesta, razvoju infrastrukture in splo\u0161ni modernizaciji vsakdanjega \u017eivljenja. \u00bbS \u0161iritvijo kopalnic v stanovanjih se je izbolj\u0161evala bivanjska kultura, z njo pa se je spreminjala kultura osebne higiene, kar je posledi\u010dno vplivalo na obisk javnih kopeli in na spremenjene potrebe po druga\u010dnih kopali\u0161\u010dih.\u00ab Prav tako se je pojavil nov trend \u2013 angle\u0161ki weekend oziroma po\u010ditek ob koncu tedna, ko so ljudje \u0161li na izlet iz mesta. To novo pre\u017eivljanje prostega \u010dasa v naravi se je poleti prelevilo v mno\u017ei\u010dno zahajanje me\u0161\u010danov k rekam, kjer so se son\u010dili, plavali, se dru\u017eili, igrali na glasbilih, plesali, kartali, \u0161ahirali in se ukvarjali z drugimi igrami ter \u0161porti,\u00ab je \u0161e enega od vidikov preteklega dru\u017ebenega \u017eivljenja opisal \u0160afari\u010d.<\/p>\n
![\"-](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-A33A8547-2-1000.webp\")
<\/p>\n
V \u0161ir\u0161em kolektivnem spominu mesta je \u0160pica ostala sinonim za pretekla kopanja in kopali\u0161\u010da na Ljubljanici, ki so bila neko\u010d pomemben del Ljubljane. Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n
Prav tako je v kulturi kopanja med vojnama pri\u0161lo do konca delitve po spolu, \u010desar konservativni del dru\u017ebe sicer ni zlahka sprejel. Hkrati se je spremenil pogled na son\u010denje, kar ima prav tako dru\u017ebene korenine.<\/p>\n
\u010ce je bila do 20. stoletja bleda polt statusni simbol, za\u0161\u010ditni znak aristokracije, ki za razliko od delavcev in kmetov ni delala na prostem in je bila pred son\u010dnimi \u017earki umaknjena v notranje prostore ter v sence svojih vrtov, se je to v za\u010detku prej\u0161njega stoletja spremenilo. Najprej nekoliko s tem, ko je leta 1903 islandsko-danski zdravnik Niels Finsen dobil Nobelovo nagrado za odkritje, da svetloba lahko zdravi ko\u017eno bolezen, ki jo je povzro\u010dila bakterija tuberkuloze. S tem je izpostavljanje soncu dobilo zdravstveni vidik, prav tako sta veljavo za\u010dela pridobivati \u0161port in rekreacija.<\/p>\n
Z dru\u017ebenimi spremembami od 19. stoletja in do konca druge svetovne vojne, kot je v svoji raziskavi pokazal \u0160afari\u010d, so z razvojem mesta, bivalne kulture, odnosa do osebne higiene in zdravja ter koncepta prostega \u010dasa re\u010dna kopali\u0161\u010da postala vidni prostori dru\u017eabnosti, razvedrila in telesne aktivnosti. A hkrati so ostajala dru\u017ebeni prostori, v katerih \u201cso se odra\u017eale razredne razlike, spolne norme in vpra\u0161anja dostopnosti javnega prostora\u201d.<\/p>\n
K popularizaciji rjave polti je pripomogla tudi Coco Chanel, ki se je s po\u010ditnic vrnila zagorela od son\u010denja. Ker je francoska modna oblikovalka postavljala mednarodne trende, je porjavela polt postala modna zapoved. \u010cemur sta nato sledili moda kopalk in kozmeti\u010dna industrija z raznimi preparati v obliki son\u010dnih krem, pa tudi glicerina in vazelina ter ob tem \u0161e masla in drugih re\u0161itev iz doma\u010de kuhinje, kot je na\u0161tel \u0160afari\u010d. Za razliko od preteklih \u010dasov je v novih \u010dasih zagorela polt postala ozna\u010devalec vi\u0161jih razredov, ki so si v prostem \u010dasu lahko privo\u0161\u010dili odhode na izlete in oddih.<\/p>\n
Novim okoli\u0161\u010dinam so se morala prilagoditi tudi kopali\u0161\u010da. \u00bbPestrej\u0161emu izboru pija\u010de in jeda\u010de so se pridru\u017eile \u017eelje po pedikerju, frizerju, telefonski povezavi, glasbi, ambulanti za prvo pomo\u010d, igri\u0161\u010dih itd. Mno\u017ei\u010den obisk oddaljenih kopali\u0161\u010d je zahteval tudi spremembe v prometnih povezavah, kjer se je \u0161irilo tramvajsko omre\u017eje in so se uveljavili posebni kopalni oziroma kopalni\u0161ki vlaki.\u00ab<\/p>\n
![\"-](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-A33A8527-2-1000.webp\")
<\/p>\n
Pred prvo svetovno voljo je veljalo, da je Ljubljanica bolj \u010dista od Grada\u0161\u010dice in Malega grabna. Imela je nekaj bolj ali manj primernih mest za kopanje.\u00a0 Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n
Na Ljubljanici je bilo v obdobju med obema vojnama urejeno re\u010dno mestno kopali\u0161\u010de, in sicer tam, kjer je danes Kajak kanu klub Ljubljana, ki je delovalo do vojne in nato \u0161e nekaj let po njej.<\/p>\n
Slavna \u0160pica<\/p>\n
Po drugi svetovni vojni je bila prav tako aktualna slavna \u0160pica, ki se je v za\u010detku 20. stoletja iz neurejenega prostora ob Ljubljanici razvila v priljubljeno \u00bbdivje\u00ab kopali\u0161\u010de, \u010deprav je bilo kopanje sprva tam uradno prepovedano. Obiskovali so ga razli\u010dni dru\u017ebeni sloji in ob\u010dina je v tridesetih letih tam na\u010drtovala izgradnjo sodobnega kopali\u0161\u010da po na\u010drtih Jo\u017eeta Ple\u010dnika, vendar se to zaradi pomanjkanja denarja ni nikoli zgodilo. Javno mestno kopali\u0161\u010de z osnovno infrastrukturo, ki je bilo, kot je povedal \u0160afari\u010d, namenjeno predvsem otrokom in neplavalcem, je bilo na \u0160pici prvi\u010d urejeno med italijansko okupacijo leta 1942. \u00bbPo nem\u0161ki zasedbi je bilo kopanje ponovno prepovedano zaradi domnevne onesna\u017eenosti vode, po vojni pa je bilo kopali\u0161\u010de obnovljeno in je ostalo priljubljeno zbirali\u0161\u010de Ljubljan\u010danov. Leta 1957 so ga uradno zaprli, saj je bila kakovost vode zaradi industrijskega in fekalnega onesna\u017eenja neprimerna za kopanje, \u010deprav je \u0160pica ostala pomemben prostor za rekreacijo in dru\u017eenje.\u00ab<\/p>\n
Najstarej\u0161e kopali\u0161\u010de v Ljubljanici, ki je bilo dolgo \u010dasa tudi edino in je v reki imelo bazen ter je na ta na\u010din omogo\u010dalo u\u010denje plavanja, je bilo v 19. stoletju na dana\u0161njem Trnovskem pristanu.<\/p>\n
V \u0161ir\u0161em kolektivnem spominu mesta je \u0160pica ostala sinonim za pretekla kopanja in kopali\u0161\u010da na Ljubljanici, ki so bila neko\u010d pomemben del Ljubljane. Z dru\u017ebenimi spremembami od 19. stoletja in do konca druge svetovne vojne, kot je v svoji raziskavi pokazal \u0160afari\u010d, so z razvojem mesta, bivalne kulture, odnosa do osebne higiene in zdravja ter koncepta prostega \u010dasa re\u010dna kopali\u0161\u010da postala vidni prostori dru\u017eabnosti, razvedrila in telesne aktivnosti. A hkrati so ostajala dru\u017ebeni prostori, v katerih \u00bbso se odra\u017eale razredne razlike, spolne norme in vpra\u0161anja dostopnosti javnega prostora\u00ab. x<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V 18. stoletju in verjetno tudi \u017ee prej je veljala splo\u0161na prepoved kopanja v Ljubljanici, \u010deprav se tega…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":160479,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[7289,28358,30177,42021,124,16063,42019,42020,2284,62,37,58,60,38,42022],"class_list":["post-160478","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-gradascica","tag-kopalisca","tag-kopanje","tag-kultura-kopanja","tag-ljubljana","tag-ljubljanica","tag-mali-graben","tag-recna-kopalisca","tag-sava","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zgodovina-kopalisc"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116925098043653980","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/160478","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=160478"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/160478\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/160479"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=160478"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=160478"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=160478"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}