![\"\"](\"\/media\/img\/c1\/81\/beffbd28f85820606538-andrej-klemenc.jpeg\" "\\"Andrej")
<\/p>\nDr\u017eavni zbor\u00a0je s 45 glasovi za in 26 proti sprejel novelo zakona o gospodarskih dru\u017ebah. Ta med drugim uvaja mo\u017enost izdaje delnic z ve\u010dkratno glasovalno pravico in zvi\u0161uje prag za poro\u010danje podjetij o trajnostnosti.<\/p>\n
Po besedah dr\u017eavnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, delo in \u0161port Leona Koro\u0161ca novela v slovenski pravni red prina\u0161a nujne in pomembne spremembe iz evropskih direktiv, s katerimi se ustvarjajo pogoji za bolj konkuren\u010dno, spodbudno in odporno poslovno okolje.<\/p>\n
Novela med drugim prena\u0161a direktivo o delni\u0161kih strukturah z delnicami z ve\u010dkratno glasovalno pravico. Uvedba tovrstnih delnic podjetjem po njegovih navedbah omogo\u010da la\u017eji dostop do kapitala ob ohranjanju stabilnega upravljanja in dolgoro\u010dne razvojne usmeritve. “Re\u0161itev je namenjena predvsem dru\u017einskim, zagonskim, hitro rasto\u010dim podjetjem, hkrati pa predlog vsebuje tudi ustrezne varovalke za za\u0161\u010dito manj\u0161inskih delni\u010darjev in zagotavlja transparentnost delni\u0161kih struktur,” je poudaril.<\/p>\n
Novela spreminja tudi pravila glede poro\u010danja o trajnosti. Obveznost poro\u010danja bo po novem veljala za velike dru\u017ebe z ve\u010d kot tiso\u010d zaposlenimi in ve\u010d kot 450 milijoni evrov \u010distih prihodkov letno. Z vi\u0161jim pragom se bo \u0161tevilo dru\u017eb v Sloveniji, ki morajo poro\u010dati o trajnostnosti, s sedanjih 270 zmanj\u0161alo na 20, napovedujejo v pristojnem ministrstvu.<\/p>\n
Najve\u010d polemik je povzro\u010dil 17. \u010dlen, ki dolo\u010da glasovalne pravice vzajemno povezane dru\u017ebe v drugi vzajemno povezani dru\u017ebi.\u00a0Po prepri\u010danju Andreja Klemenca iz Svobode gre za grob poseg v upravljanje zasebnih podjetij, lastni\u0161ka razmerja in\u00a0ustavno varovane glasovalne pravice dru\u017ebenikov.<\/p>\n
<\/p>\n
“Ni jasno, kdo bo zaradi tega \u010dez no\u010d izgubil svoje pravice, kdo bo pridobil vpliv in kak\u0161ne bodo dejanske posledice za gospodarstvo,” je opozoril.
\n Foto: Bor Slana\/STA <\/p>\n
Da gre za \u0161olski primer “podtaknjenca v zakonodaji”, pa je v razpravi opozorila Nata\u0161a Av\u0161i\u010d Bogovi\u010d iz Svobode.\u00a0<\/p>\n
Podalj\u0161ano prehodno obdobje pri vrednotenju nepremi\u010dnin<\/p>\n
Poslanci so s 55 glasovi za in 17 proti sprejeli novelo zakona o mno\u017ei\u010dnem vrednotenju nepremi\u010dnin,\u00a0katere namen je po pojasnilih koalicije prepre\u010diti nastanek polo\u017eaja, v katerem bi centri za socialno delo morali odlo\u010dati na podlagi novih vrednosti\u00a0nepremi\u010dnin\u00a0in brez ustrezno prilagojenih informacijskih re\u0161itev.<\/p>\n
Spremembe do 31. januarja 2028 podalj\u0161ujejo prehodno obdobje, v katerem se pri odlo\u010danju o socialnih pravicah \u0161e naprej uporabljajo vrednosti nepremi\u010dnin iz marca 2020. “Izkazalo se je, da zaradi obsega potrebnih vsebinskih in informacijskih prilagoditev tega ni bilo mogo\u010de dokon\u010dati do 31. julija, ko se izte\u010de trenutno prehodno obdobje,” je povedala\u00a0dr\u017eavna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kali\u0161ek.<\/p>\n
“Predlog zakona zato prepre\u010duje nastanek polo\u017eaja, v katerem bi morali centri za socialno delo odlo\u010dati na podlagi novih podatkov brez ustrezno prilagojenih informacijskih re\u0161itev in na podlagi zastarelih premo\u017eenjskih cenzusov,” je pojasnila dr\u017eavna sekretarka.<\/p>\n
“Tak\u0161na situacija bi lahko povzro\u010dila zamude pri odlo\u010danju o pravicah iz javnih sredstev in negativno vplivala na socialni polo\u017eaj najranljivej\u0161ih\u00a0prebivalcev,” je opozorila.<\/p>\n
V koalicijskih poslanskih skupinah so poudarjali, da sprejetje zakonodajnih sprememb predstavlja potrebno prehodno ureditev, katere namen je zagotoviti nemoteno izvajanje sistema pravic iz javnih sredstev do vzpostavitve vseh normativnih in tehni\u010dnih informacijskih pogojev za uporabo novih posplo\u0161enih vrednosti nepremi\u010dnin. <\/p>\n
![\"\u200b\u200b\u200b\u200b\u200b\u200b\u200bTe](\"\/media\/img\/06\/9d\/d2c0b938ae6bb17edcb4-stanovanjske-nepremicnine.jpeg\" "\\"stanovanjske")
<\/p>\n
\u200b\u200b\u200b\u200b\u200b\u200b\u200bTe odra\u017eajo rast cen na nepremi\u010dninskem trgu, medtem ko veljavni premo\u017eenjski cenzusi v zakonodaji s podro\u010dja socialnih transferjev \u0161e vedno temeljijo na bistveno ni\u017ejih vrednostih.
\n Foto: Shutterstock <\/p>\n
Da je podalj\u0161anje prehodnega obdobja nujno, so menili tudi v poslanski skupini Levice.\u00a0\u010ceprav so v SD prepri\u010dani, da je podalj\u0161anje prehodnega obdobja glede na obstoje\u010de stanje edina mo\u017enost, s katero se prepre\u010di negativen vpliv na ljudi, pa so kljub temu opozorili, da v dr\u017eavi “ne moremo biti ponosni na to, \u010de dr\u017eava ve\u010d kot sedem let ne zmore vzpostaviti sistema za izmenjavo informacij med dr\u017eavnimi ustanovami, na podlagi katerega se ljudem odmerjajo pravice in dol\u017enosti”.<\/p>\n
![\"To](\"\/media\/img\/99\/ab\/7f64245738bd27444b3a-klemen-bostjancic.jpeg\" "\\"Klemen")
<\/p>\n
To pomeni, da so nekateri upravi\u010denci obravnavani ugodneje od drugih zgolj zato, ker dr\u017eava ni pravo\u010dasno opravila svojega dela,” je opozoril.
\n Foto: Neboj\u0161a Teji\u0107\/STA <\/p>\n
Do ponovnega podalj\u0161anja prehodnega obdobja pa so bili najbolj kriti\u010dni v poslanski skupini Svoboda.<\/p>\n
Kot je v imenu poslanske skupine povedal Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d, se s\u00a0ponovnim podalj\u0161anjem prehodnega obdobja ohranja ureditev, po kateri se pri pribli\u017eno 30 tiso\u010d upravi\u010dencih \u0161e naprej uporabljajo ve\u010d let stare vrednosti nepremi\u010dnin, \u010deprav so nove posplo\u0161ene vrednosti \u017ee dolo\u010dene in so v \u0161tevilnih primerih bistveno vi\u0161je.<\/p>\n
Po njegovih navedbah morajo namre\u010d socialni transferji temeljiti na dejanskem materialnem polo\u017eaju posameznika. “\u010ce za eno skupino \u0161e naprej uporabljamo zastarele podatke o premo\u017eenju, to ni ve\u010d vpra\u0161anje socialne politike, ampak vpra\u0161anje enakosti pred zakonom in pravi\u010dne razdelitve sredstev,” je bil jasen Bo\u0161tjan\u010di\u010d.<\/p>\n
Digitalna potrdila bodo veljala \u0161e pet let<\/p>\n
Poslanci so soglasno, z 79 glasovi za, sprejeli tudi spremembe zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, ki podalj\u0161ujejo veljavnost kvalificiranih digitalnih potrdil za pet let. Poslanci koalicije in opozicije so se strinjali, da je ob tem treba najti re\u0161itve tudi glede enotne vstopne to\u010dke za poslovanje z dr\u017eavo.<\/p>\n
Po podatkih ministrstva namre\u010d ve\u010d kot 60 odstotkov uporabnikov \u0161e vedno uporablja to obliko digitalne identifikacije.\u00a0\u010ce prehodnega obdobja ne bi podalj\u0161ali, bi \u0161tevilnim uporabnikom onemogo\u010dili ali bistveno ote\u017eili dostop do elektronskih storitev javnega sektorja ter povzro\u010dili dodatne administrativne obremenitve in stro\u0161ke zaradi pridobivanja drugih sredstev elektronske identifikacije.\u00a0Predlog zakona obenem \u0161iri krog kvalificiranih potrdil, ki jih bo mogo\u010de uporabljati v podalj\u0161anem prehodnem obdobju.\u00a0<\/p>\n
\u0160ir\u0161i dostop do registra dejanskih lastnikov<\/p>\n
Poslanci so sprejeli tudi novelo zakona o prepre\u010devanju pranja denarja in financiranja terorizma. Ta na podlagi evropske zakonodaje \u0161iri krog upravi\u010dencev, ki bodo imeli\u00a0dostop do registra dejanskih lastnikov pri Ajpesu. Poleg slovenskih organov bodo do podatkov lahko dostopali tudi evropski organi, kot so Evropsko javno to\u017eilstvo (EPPO), Evropski\u00a0urad\u00a0za boj proti goljufijam (OLAF), Europol in Eurojust.<\/p>\n
Novela ohranja omejen dostop za pravne in fizi\u010dne osebe, ki bodo morale izkazati pravni interes. Med upravi\u010denci so tudi organizacije civilne dru\u017ebe, raziskovalci in novinarji. Zakon hkrati dolo\u010da primere, ko se podatki zaradi varnosti posameznikov ne bodo razkrili.<\/p>\n
Slovenija nadaljuje sodelovanje v projektu EuroHPC<\/p>\n
Danes je bil soglasno sprejet tudi zakon o izvajanju uredbe EU o ustanovitvi skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno ra\u010dunalni\u0161tvo (EuroHPC), s katerim se\u00a0ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost in mladino dolo\u010da kot pristojni organ za izvajanje obveznosti iz \u010dlanstva Slovenije\u00a0v skupnem podjetju EuroHPC, vklju\u010dno z vpla\u010dili finan\u010dnih prispevkov.<\/p>\n
Minister Borut Ron\u010devi\u0107 je poudaril, da je superra\u010dunalni\u0161tvo ena klju\u010dnih razvojnih infrastruktur za znanost, umetno inteligenco, gospodarstvo in digitalno preobrazbo dr\u017eave.\u00a0Poslanci so zakon potrdili soglasno.\u00a0<\/p>\n
Sprejeta novela\u00a0zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij<\/p>\n
\u0160e ena novela je bila sprejeta soglasno, in sicer novela zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij, po kateri bodo morale na podlagi evropske direktive borznoposredni\u0161ke dru\u017ebe upravljati tudi tveganja, ki izhajajo iz njihove izpostavljenosti do t. i. centralnih nasprotnih strank.<\/p>\n
Po noveli bodo morale borznoposredni\u0161ke dru\u017ebe pri upravljanju tveganj spremljati tudi tveganje koncentracije izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank \u2013 to so pravne osebe, ki posredujejo med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali ve\u010d finan\u010dnih trgih, ter postanejo kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca.\u00a0Za zagotavljanje ustreznega nadzora je novela raz\u0161irila pooblastila Agencije za trg vrednostnih papirjev.<\/p>\n
DZ odprl pot spremembam pri javnih uslu\u017ebencih<\/p>\n
Dr\u017eavni zbor je potrdil, da bo novela zakona o javnih uslu\u017ebencih obravnavana po skraj\u0161anem postopku. Predlog med drugim predvideva ukinitev uradni\u0161kega sveta in spremembe pri izvedbi izbirnih postopkov za najvi\u0161je uradni\u0161ke polo\u017eaje, ki bi po novem potekali neposredno pri posameznih organih.<\/p>\n
Za skraj\u0161ani postopek so glasovali koalicijski poslanci SDS, NSi, SLS in Fokusa, Demokratov in Resni.ce, proti pa opozicijski poslanci Svobode, SD ter Levice in Vesne. Poslanca narodnih skupnosti sta se glasovanja vzdr\u017eala.<\/p>\n
Novela bo zakonodajno pot nadaljevala po parlamentarnih po\u010ditnicah, lahko pa jo DZ obravnava tudi na morebitnih izrednih sejah v \u010dasu po\u010ditnic.<\/p>\n
Jo\u017ee Rupar\u010di\u010d ostaja namestnik varuhinje<\/p>\n
Za namestnika varuhinje \u010dlovekovih pravic je bil za nov \u0161estletni mandat ponovno imenovan Jo\u017ee\u00a0Rupar\u010di\u010d. Zanj je glasovalo 74 poslancev, sedem jih je bilo vzdr\u017eanih.\u00a0Rupar\u010di\u010d, nekdanji sodnik ter strokovnjak za civilno in gospodarsko pravo, je funkcijo opravljal \u017ee v preteklem mandatu. Varuhinja \u010dlovekovih pravic Simona Drenik Bavdek je ob ponovnem imenovanju poudarila njegovo strokovnost, kredibilnost in dolgoletno zavzetost za varstvo \u010dlovekovih pravic.<\/p>\n
![\"Jo\u017ee](\"\/media\/img\/96\/1d\/511dcf932e2b697e5eef-joze-ruparcic.jpeg\" "\\"Jo\u017ee")
<\/p>\n
Foto: Daniel Novakovi\u010d\/STA <\/p>\n
Po izteku njegovega mandata\u00a0postopka zaradi predvolilnega obdobja ni bilo mogo\u010de pravo\u010dasno kon\u010dati, zato je varuhinja marca objavila nov poziv za zbiranje kandidatur. Med desetimi kandidati je ponovno izbrala Rupar\u010di\u010da, ki bo delo nadaljeval skupaj z Ivanom \u0160elihom, Miho Horvatom in Dijano Mo\u017eina Zupanc.<\/p>\n
Barbara Zupan\u010di\u010d nova zagovornica na\u010dela enakosti<\/p>\n
Znana je tudi nova\u00a0zagovornica\u00a0na\u010dela enakosti, ki bo nadomestila Miho Lobnika.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Dr\u017eavni zbor\u00a0je s 45 glasovi za in 26 proti sprejel novelo zakona o gospodarskih dru\u017ebah. Ta med drugim…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":160487,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[1153,59,61,3925,62,37,58,60,38],"class_list":["post-160486","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-drzavni-zbor","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-seja","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116925129479296511","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/160486","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=160486"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/160486\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/160487"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=160486"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=160486"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=160486"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}