![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-Orig-Seviljeski_brivec-600-400.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-seviljski-brivec-3-400.webp\")
<\/p>\n
![\"Seviljski](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-Orig-Seviljeski_brivec-600-1000.webp\")
<\/p>\n
Obiskovalce Cankarjevega doma je v\u010deraj navdu\u0161ilo gostovanje slovitega bene\u0161kega\u00a0Gledali\u0161\u010da La Fenice, ki je nastopil s Seviljskim brivcem, eno najbolj priljubljenih oper vseh \u010dasov, v kateri zmagujejo prebrisana inteligenca, humor in mediteranska iskrivost.\/ Foto: Arhiv Ljubljana Festivala<\/p>\n
\u010cuvaji bene\u0161ke operne tradicije navdu\u0161ili Ljubljano: Seviljski brivec razprodal Gallusovo dvorano<\/p>\n
Ansambel slovitega bene\u0161kega Gledali\u0161\u010da La Fenice je v\u010deraj v polni Gallusovi dvorani o\u017eivil komi\u010dno mojstrovino Gioachina Rossinija in poskrbel za nepozaben operni ve\u010der.<\/p>\n
Del bogatega programa 74.\u00a0Ljubljana\u00a0Festivala je v\u010deraj ponudil sre\u010danje z vrhunsko italijansko glasbeno tradicijo in eno najbolj priljubljenih opernih stvaritev vseh \u010dasov. V Cankarjevem domu je gostoval ansambel slovitega bene\u0161kega Gledali\u0161\u010da La Fenice, svetovnega simbola prefinjenega italijanskega bel canta. Pod re\u017eisersko taktirko Bepija Morassija so bene\u0161ki umetniki v izvirnem jeziku o\u017eivili brez\u010dasno komi\u010dno mojstrovino Gioachina Rossinija\u00a0Seviljski\u00a0brivec in navdu\u0161ili ob\u010dinstvo v razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Zgodba o prera\u010dunljivosti, prepleteni z iskrivo duhovitostjo, bo s prepoznavnimi melodijami, prefinjenim humorjem in dinami\u010dnim tempom poskrbela za nepozaben operni ve\u010der tudi danes.<\/p>\n
Zapu\u0161\u010dina, rojena iz pepela<\/p>\n
Gledali\u0161\u010de La Fenice\u00a0\u017ee stoletja kraljuje med najpomembnej\u0161imi opernimi hi\u0161ami na svetu. Njegovo preteklost zaznamuje izjemna dramatika, saj so stavbo skozi zgodovino uni\u010dili trije siloviti po\u017eari. Iz te ognjene usode izvira tudi simbolno ime gledali\u0161\u010da, saj miti\u010dni pti\u010d feniks predstavlja ponovno, veli\u010dastno rojstvo iz pepela. Danes ta bene\u0161ki hram varuje \u017elahtno tradicijo bel canta ter njegove \u0161tiri osrednje stebre: Gioachina Rossinija, Vincenza Bellinija, Gaetana Donizettija in Giuseppeja Verdija. \u010ceprav Rossinijeva mojstrovina prvotno ni nastala za bene\u0161ke odre, temve\u010d za rimsko ob\u010dinstvo, je vrhunska zasedba v prestolnico v okviru\u00a074.\u00a0Ljubljana\u00a0Festivala\u00a0prinesla avtenti\u010dno iskrivost in eleganco pristne italijanske komi\u010dne opere. \u010castni pokrovitelj dogodka na Festivalu Ljubljana je veleposlanik Republike Italije, nj. eksc. Giuseppe Cavagna. Dogodek organizirajo v sodelovanju z Italijanskim in\u0161titutom za kulturo v Sloveniji.<\/p>\n
![\"Seviljski](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-seviljski-brivec-3-1000.webp\")
<\/p>\n
Zgodba o prera\u010dunljivosti, prepleteni z iskrivo duhovitostjo, bo s prepoznavnimi melodijami, prefinjenim humorjem in dinami\u010dnim tempom poskrbela za nepozaben operni ve\u010der tudi danes.\u00a0\/ Foto: Michele Crosera<\/p>\n
Mojster igrive ukane<\/p>\n
Zgodbo poganja klasi\u010dni operni zaplet: mladi grof Almaviva \u017eeli osvojiti srce prebrisane Rosine, a jima na\u010drte kri\u017ea njen strogi, oblastni in pohlepni skrbnik dr. Bartolo. Ker so ovire na videz nepremostljive, vajeti v roke vzame Figaro \u2013 priljubljeni, iznajdljivi in nadvse zviti\u00a0seviljski\u00a0brivec. Njegova kultna uvodna arija\u00a0Largo al factotum\u00a0z bliskovito vokalno virtuoznostjo \u017ee ve\u010d kot dve stoletji velja za za\u0161\u010ditni znak celotne operne literature. Figaro pa svojega vzdevka\u00a0factotum\u00a0oziroma mojster za vse ne nosi zaman; v 18. stoletju so brivci v dru\u017ebi namre\u010d u\u017eivali prav poseben ugled, saj so poleg urejanja pri\u010desk opravljali tudi manj\u0161e medicinske in kirur\u0161ke posege. Ta zgodovinski detajl daje liku brivca povsem realisti\u010dno podlago za njegovo vlogo nepogre\u0161ljivega mestnega zaupnika, ki z izjemno pronicljivostjo, lahkotnostjo in humorjem suvereno razbira ter usmerja usode vseh vpletenih.<\/p>\n
Do svetovne slave<\/p>\n
Nastanek\u00a0Seviljskega brivca\u00a0ostaja eno najbolj izjemnih poglavij v operni zgodovini, saj pri\u010da o izjemni ustvarjalni sili\u00a0Gioachina Rossinija. Skladatelj je celotno partituro, po libretu\u00a0Cesareja Sterbinija, dokon\u010dal v slabih treh tednih popolne osredoto\u010denosti. Legendarna gledali\u0161ka anekdota pripoveduje, da je Rossini ves ta \u010das pre\u017eivel zaprt pred svetom, odet le v kopalni pla\u0161\u010d in povsem predan delu. Pri tem se sploh ni menil za britje \u2013 detajl, v katerem se skriva prefinjena ironija glede na vsebino same opere.<\/p>\n
\u2013Rimska premiera leta 1816 pod prvotnim naslovom\u00a0Almaviva\u00a0je bila zami\u0161ljena kot izkaz spo\u0161tovanja do starej\u0161ega skladatelja Giovannija Paisiella, avtorja prej\u0161nje uspe\u0161ne operne razli\u010dice z istim naslovom. Rossini se je s spremembo imena sicer \u017eelel izogniti zameram, a se je prva uprizoritev zaradi zakulisnih intrig Paisiellovih privr\u017eencev vseeno sprevrgla v buren odrski polom. Vendar za\u010detno negodovanje ob\u010dinstva ni moglo uti\u0161ati izjemne privla\u010dnosti Rossinijeve glasbe. Figarova arija\u00a0Largo al factotum\u00a0\u00a0je postala splo\u0161no prepoznavna tudi zunaj opernih dvoran, saj so jo v nepozabnih komi\u010dnih prizorih uporabili v kultnih risankah o zaj\u010dku Dolgou\u0161\u010dku ter Tomu in Jerryju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Obiskovalce Cankarjevega doma je v\u010deraj navdu\u0161ilo gostovanje slovitega bene\u0161kega\u00a0Gledali\u0161\u010da La Fenice, ki je nastopil s Seviljskim brivcem, eno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":161046,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[6407,42129,124,8407,34135,62,37,58,60,38],"class_list":["post-161045","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-74-ljubljana-festival","tag-gledalisce-la-fenice","tag-ljubljana","tag-opera","tag-seviljski-brivec","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116928700173041093","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/161045","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=161045"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/161045\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/161046"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=161045"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=161045"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=161045"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}