{"id":161242,"date":"2026-07-16T11:47:08","date_gmt":"2026-07-16T11:47:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/161242\/"},"modified":"2026-07-16T11:47:08","modified_gmt":"2026-07-16T11:47:08","slug":"se-v-ameriki-res-zivi-bolje-kot-v-evropi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/161242\/","title":{"rendered":"Se v Ameriki res \u017eivi bolje kot v Evropi?"},"content":{"rendered":"

\"Foto:<\/p>\n

Ameri\u0161ka deklaracija o neodvisnosti govori o pravici do \u00bb\u017eivljenja, svobode in iskanja sre\u010de\u00ab, vendar nekateri kazalniki ka\u017eejo druga\u010dno podobo. Foto: Profimedia<\/p>\n

Se v Ameriki res \u017eivi bolje kot v Evropi?<\/p>\n

Splo\u0161no raz\u0161irjeno mnenje je, da je sodobno evropsko gospodarstvo v resnih te\u017eavah ter da vse bolj zaostaja za ZDA in Kitajsko. Ekonomist Paul Krugman je v nedavnem zapisu na platformi Substack opozoril, da obstaja mo\u010dno prepri\u010danje, da Evropa \u017eivi od nekdanje slave in da njen zaostanek ogro\u017ea njen polo\u017eaj v svetovnem gospodarstvu.<\/p>\n

16. 07. 2026, 13.09\n <\/p>\n

dd\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Primerjave med evropskim in ameri\u0161kim gospodarstvom so sicer precej bolj zapletene, kot se zdi na prvi pogled. Dejstvo je, da imajo ZDA \u017ee dolgo izrazito prednost na podro\u010dju naprednih digitalnih tehnologij, danes \u0161e posebej pri razvoju umetne inteligence. Poleg tega jim enotna dr\u017eava omogo\u010da u\u010dinkovitej\u0161e oblikovanje in uporabo instrumentov gospodarske ter politi\u010dne mo\u010di.<\/p>\n

Gospodarska mo\u010d ne pomeni nujno vi\u0161je kakovosti \u017eivljenja<\/p>\n

Pri ocenjevanju uspe\u0161nosti dr\u017eave pa ni dovolj pogledati le gospodarskih kazalnikov. Pomembna je tudi \u0161ir\u0161a slika blaginje prebivalstva.<\/p>\n

Ameri\u0161ka deklaracija o neodvisnosti govori o pravici do \u00bb\u017eivljenja, svobode in iskanja sre\u010de\u00ab, vendar nekateri kazalniki ka\u017eejo druga\u010dno podobo. Pri\u010dakovana \u017eivljenjska doba ameri\u0161kih mo\u0161kih je leta 2024 zna\u0161ala 76,5 leta, medtem ko je v primerljivih dr\u017eavah z visokimi prihodki povpre\u010dje zna\u0161alo 80,5 leta. Pri \u017eenskah je bilo razmerje 81,4 proti 84,8 leta.<\/p>\n

To se dogaja kljub temu, da ZDA za zdravstvo namenjajo bistveno ve\u010dji dele\u017e svojega bruto doma\u010dega proizvoda kot ve\u010dina drugih razvitih dr\u017eav.<\/p>\n

Razlike so izrazite tudi pri varnosti in kazenskem sistemu. Stopnja umorov je v ZDA leta 2023 zna\u0161ala 5,9 na 100.000 prebivalcev, v Franciji 1,3 in v Nem\u010diji 0,9. \u0160tevilo zapornikov na 100.000 prebivalcev je bilo v ZDA 542, v Franciji 130 in v Nem\u010diji 69. \u010ce torej gledamo \u0161ir\u0161o kakovost \u017eivljenja, ZDA niso nedvoumno v prednosti.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Ljubljana.Premikanje<\/p>\n

Poletni \u010das<\/p>\n

Bo Ameri\u010danom uspelo ukiniti premikanje ure?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Gospodarski paradoks, ki spreminja pogled na Evropo<\/p>\n

Kaj pa gospodarstvo v o\u017ejem smislu \u2013 sposobnost ustvarjanja dobrin in storitev, merjeno z BDP? Prav tu se pojavi zanimiv paradoks, opozarja Krugman. Pri primerjavi gospodarstev obstajata namre\u010d dva razli\u010dna na\u010dina merjenja: rast realnega BDP na prebivalca v dolo\u010denem obdobju in primerjava ravni BDP na prebivalca v posameznem letu.<\/p>\n

\u010ce primerjamo rast od leta 2000, so ZDA v primerjavi z obmo\u010djem evra dosegle precej bolj\u0161e rezultate. Toda \u010de pogledamo relativno raven BDP na prebivalca, se slika spremeni \u2013 BDP na prebivalca v obmo\u010dju evra se je glede na ameri\u0161kega celo izbolj\u0161al.<\/p>\n

Tehnolo\u0161ka panoga pojasni velik del razlike<\/p>\n

Eden glavnih razlogov za razliko v rasti je ameri\u0161ki tehnolo\u0161ki sektor. Ta je sicer predstavljal le 9,2 odstotka ameri\u0161kega BDP, medtem ko je njegov dele\u017e v Evropski uniji zna\u0161al 5,4 odstotka, vendar naj bi po ocenah pojasnil skoraj polovico razlike v rasti produktivnosti med gospodarstvoma.<\/p>\n

Poleg tega je bila rast produktivnosti evropskega tehnolo\u0161kega sektorja, ki je \u017ee sam po sebi manj\u0161i, ni\u017eja kot v ZDA. Skupno naj bi ta panoga predstavljala ve\u010d kot polovico razlike v rasti BDP na prebivalca. Pomemben dejavnik so tudi te\u017eave pri merjenju rasti. Izjemno hitra rast produktivnosti ameri\u0161kega tehnolo\u0161kega sektorja temelji tudi na tako imenovanih hedonisti\u010dnih\u00a0prilagoditvah cen, kjer ekonomisti ocenjujejo vrednost izbolj\u0161av izdelkov \u2013 na primer ve\u010dje zmogljivosti ra\u010dunalnikov in procesorjev.<\/p>\n

Tak\u0161ne ocene so nujno povezane z dolo\u010deno stopnjo negotovosti. To ne pomeni, da so napa\u010dne, temve\u010d da temeljijo na metodolo\u0161kih presojah. Klju\u010dno pa je, da je rast produktivnosti zunaj tehnolo\u0161kega sektorja, ki predstavlja veliko ve\u010dino obeh gospodarstev, precej podobna.<\/p>\n

<\/p>\n

\"valuta<\/p>\n

eksperiment<\/p>\n

Nem\u0161ko mestece, kjer lahko pla\u010dujete z denarjem iz monopolija<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Kako pravilno primerjati \u017eivljenjski standard?<\/p>\n

Primerjanje BDP na prebivalca glede na kupno mo\u010d med dr\u017eavami je zahtevno, vendar bolj zanesljivo kot primerjava nominalnih vrednosti.<\/p>\n

Ni smiselno primerjati avtomobila danes z avtomobilom pred dvajsetimi leti, temve\u010d avtomobil v ZDA in Evropi v istem letu ter ju ovrednotiti po enakih cenah. Prav to \u017ee ve\u010d kot pol stoletja po\u010dne program mednarodnih primerjav Svetovne banke. Tak\u0161na metoda je najprimernej\u0161i na\u010din za primerjavo \u017eivljenjskega standarda, saj nominalni BDP pogosto izkrivlja razlike med dr\u017eavami, zlasti pri storitvah, ki nimajo enotnih tr\u017enih cen.<\/p>\n

Evropa ne izkori\u0161\u010da dovolj tehnologije<\/p>\n

Temeljni odgovor na gospodarski paradoks je po Krugmanovi razlagi v vlogi ameri\u0161kega tehnolo\u0161kega sektorja. Ta svetu zagotavlja napredno tehnologijo, ki deluje kot globalna javna dobrina. Od nje imajo koristi tudi druge dr\u017eave, ne le ZDA. Lastniki najve\u010djih tehnolo\u0161kih podjetij sicer ustvarjajo velik dobi\u010dek, vendar koristi njihovega razvoja uporabljajo ljudje po vsem svetu.<\/p>\n

Glavni sklep analize je zato nekoliko druga\u010den od pogosto ponavljane zgodbe o evropskem gospodarskem propadu. Evropa po relativni \u017eivljenjski ravni ne zaostaja dramati\u010dno za ZDA. Je pa res, da je precej \u0161ibkej\u0161a pri ustvarjanju in izkori\u0161\u010danju tehnolo\u0161kega napredka. Njena prihodnja mo\u010d je zato v veliki meri odvisna od dostopa do ameri\u0161kih tehnolo\u0161kih virov.<\/p>\n

Najve\u010dji izzivi za Evropo po tej oceni niso zgolj gospodarski. Klju\u010dna vpra\u0161anja so povezana predvsem z varnostjo, obrambo in sposobnostjo, da v vse bolj tekmovalnem svetu za\u0161\u010diti svoje interese.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ameri\u0161ka deklaracija o neodvisnosti govori o pravici do \u00bb\u017eivljenja, svobode in iskanja sre\u010de\u00ab, vendar nekateri kazalniki ka\u017eejo druga\u010dno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":161243,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[42163,65,66,11656,3651,42165,706,42164,37,38,15240,1396,21597],"class_list":["post-161242","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-amerisko-gospodarstvo","tag-europe","tag-evropa","tag-evropsko-gospodarstvo","tag-gospodarska-rast","tag-gospodarski-paradoks","tag-kakovost-zivljenja","tag-primerjava-bdp","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-tehnoloski-sektor","tag-umetna-inteligenca","tag-zivljenjski-standard"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116929498264638918","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/161242","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=161242"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/161242\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/161243"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=161242"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=161242"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=161242"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}