Floto 14 ledolomilcev razreda Arc7, ki preva\u017ea ruski arkti\u010dni uteko\u010dinjeni plin, upravljajo in vzdr\u017eujejo evropska podjetja, prav tista, ki jim bo Bruselj 1. januarja 2027 posel prepovedal. Prek te flote je v prvem polletju do evropskih pristani\u0161\u010d pri\u0161lo 97 odstotkov vsega izvoza obrata Jamal, izvoz v Azijo pa se je zru\u0161il za 84 odstotkov, na komaj \u0161tiri tovore.<\/p>\n
Plovila razreda Arc7 so edina, ki lahko vse leto preva\u017eajo uteko\u010dinjeni plin skozi arkti\u010dni led po severni morski poti, in brez njih projekt Jamal ne deluje. Zgrajena so bila v Ju\u017eni Koreji, njihovo vzdr\u017eevanje pa zahteva specializirane suhe doke, kakr\u0161nih je zunaj Evrope malo. Najve\u010d plina je v prvem polletju prepeljal britansko-kanadski Seapeak, pribli\u017eno 40 odstotkov oziroma 4,10 milijona ton. Gr\u0161ki Dynagas je prepeljal 3,58 milijona ton, konzorcij japonske dru\u017ebe MOL in kitajske COSCO pa 2,57 milijona ton. Vsa plovila upravljajo neruska podjetja, ve\u010dinoma prek ladijskih mened\u017eerjev v Glasgowu in Atenah.<\/p>\n
Potem ko je francoski Damen Shiprepair Brest avgusta 2024 nehal servisirati ruska plovila, je danski Fayard ostal edina ladjedelnica v EU, ki floto \u0161e vzdr\u017euje. Njegov dok v mestu Odense le\u017ei tik ob glavni poti med polotokom Jamal in evropskimi terminali, kar plovilom skraj\u0161a odklon in \u010das mirovanja. Ledolomilec Rudolf Samoylovich je 30. junija ob pol osmih zjutraj priplul k Fayardu kot prvi od \u0161estih plovil, ki bi letos lahko potrebovala suhi dok. Delo je po veljavnih pravilih zakonito, kar so danski in britanski politiki skupaj z organizacijo Urgewald obsodili kot vrzel, ki ruski izvoz ohranja pri \u017eivljenju \u010dez leto 2026.<\/p>\n
S 1. januarjem 2027 za\u010dne veljati prepoved uvoza ruskega uteko\u010dinjenega plina po dolgoro\u010dnih pogodbah, isti dan pa se izte\u010de mo\u017enost evropskih pomorskih storitev za ta plovila, del dvajsetega sve\u017enja sankcij, ki ga je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Komisija je junija v pismu svetovalni hi\u0161i Poten & Partners pojasnila, da evropski upravljavci ruskega plina ne bodo smeli preva\u017eati ali tr\u017eiti niti tovorov, namenjenih zunaj Unije. Svetovalec ukrajinskega predsednika za sankcije Vladislav Vlasiuk je ocenil, da Jamal predstavlja ve\u010d kot 60 odstotkov ruskega izvoza uteko\u010dinjenega plina.<\/p>\n
Dobave v Azijo so skoraj presahnile, zato ima Rusija ob evropski prepovedi vse manj kupcev. Jamal skoraj nima kam preusmeriti plina, ki ga danes odkupuje Evropa, plovba proti Aziji po severni morski poti pa je dalj\u0161a in bolj tvegana. Analitiki ocenjujejo, da bi Novatek za oskrbo azijskih kupcev potreboval od 32 do 40 dodatnih konvencionalnih plovil, ki jih nima. Poskus prenosa enega od plovil na dru\u017ebo pod moskovskim nadzorom v Zdru\u017eenih arabskih emiratih je leta 2024 propadel.<\/p>\n
Za slovensko industrijo se vse to prevede v ceno. Referen\u010dna nizozemska pogodba TTF je v sredo kotirala pri okoli 55 evrih za megavatno uro, krepko nad ravnjo izpred vojne, pogodbe najve\u010djih odjemalcev pa so vezane na ta indeks. Ko bo januarja 2027 iz evropske ponudbe izpadlo pribli\u017eno 14 odstotkov uvo\u017eenega uteko\u010dinjenega plina, bo trg to nadome\u0161\u010dal v trenutku, ko kriza ob Hormu\u0161ki o\u017eini \u0161e naprej du\u0161i katarske dobave. Prvi od \u0161estih ledolomilcev je pri Fayardu \u017ee privezan.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Floto 14 ledolomilcev razreda Arc7, ki preva\u017ea ruski arkti\u010dni uteko\u010dinjeni plin, upravljajo in vzdr\u017eujejo evropska podjetja, prav tista,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":161318,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[500,65,66,4915,34,881,1522,421,37,60,38,64,11394],"class_list":["post-161317","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-eu","tag-europe","tag-evropa","tag-hormuska-ozina","tag-novice","tag-plin","tag-podjetja","tag-rusija","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-svet","tag-ttf"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116929859606324762","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/161317","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=161317"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/161317\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/161318"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=161317"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=161317"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=161317"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}