Nad ju\u017eno Evropo je vedno ve\u010d saharskega peska, kar lahko pomembno vpliva na kakovost zraka in zdravje ljudi, ka\u017eejo izsledki mednarodne raziskave, v kateri so sodelovali tudi raziskovalci iz Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici. Raziskovalci trend povezujejo s podnebnimi spremembami.<\/p>\n
Podnebne spremembe vplivajo tudi na naravne razmere<\/p>\n
Koncentracije pu\u0161\u010davskega peska so v ve\u010dini Evrope narasle med letoma 2012 in 2021, pove\u010danja pa so bila najvi\u0161ja v ju\u017eni Evropi in okoli Sredozemlja, so rezultate raziskave povzeli na Univerzi v Novi Gorici.<\/p>\n
Raziskovalna skupina, v kateri so sodelovali raziskovalci iz Slovenije, \u0160panije, \u0160vice, Gr\u010dije, Velike Britanije, Portugalske, Belgije, Cipra, Italije, Francije, Malte, \u010ce\u0161ke in Kitajske, povezuje pove\u010danje s spremembami regionalne atmosferske cirkulacije in dolgoletnim \u0161irjenjem Sahare. \u201cVse ka\u017ee, da podnebne spremembe, ki jih povzro\u010damo ljudje, vplivajo tudi na naravne pojave,\u201d je ob tem dejal vodja univerzitetnega Centra za raziskave atmosfere in sodelujo\u010di v \u0161tudiji Gri\u0161a Mo\u010dnik.<\/p>\n
Vedno mo\u010dnej\u0161i dogodki pu\u0161\u010davskega peska<\/p>\n
Mineralni pu\u0161\u010davski pesek je po navedbah raziskovalcev pomembna sestavina delcev v zraku, \u0161e posebej delcev, manj\u0161ih od 10 mikrometrov (PM10). \u0160kodujejo lahko zdravju, saj je povezan s pove\u010danim tveganjem za astmati\u010dne napade in povi\u0161ano smrtnostjo. V delih Evrope so doslej sicer poro\u010dali o vedno mo\u010dnej\u0161ih dogodkih pu\u0161\u010davskega peska, ni pa bilo jasno, ali je ta trend zna\u010dilen za vso celino in kaj ga povzro\u010da.<\/p>\n
Mednarodna raziskovalna skupina je zbrala okoli 18.500 dnevnih meritev kovin (aluminij, titan, silicij, kalcij in \u017eelezo), povezanih s pu\u0161\u010davskim peskom, na 103 pode\u017eelskih in mestnih lokacijah po Evropi in jih uporabila za razvoj modela strojnega u\u010denja dnevnih koncentracij pu\u0161\u010davskega peska v PM10 med letoma 2012 in 2021. Ugotovila je, da so se koncentracije peska v tem obdobju povi\u0161ale na ve\u010dini obmo\u010dij Evrope, pri \u010demer so bili porasti najve\u010dji nad Italijo, Jadranskim in Egejskim morjem.<\/p>\n
Onesna\u017eenja s pu\u0161\u010davskim peskom so v delih ju\u017ene Evrope postala intenzivnej\u0161a<\/p>\n
Do leta 2021 je saharski pesek v ju\u017eni Evropi predstavljal skoraj tretjino letne referen\u010dne vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za PM10. V ju\u017eni Evropi so prebivalci do\u017eiveli povpre\u010dno 46 dogodkov pu\u0161\u010davskega peska na leto, kar je bilo povezano s pribli\u017eno 0,67-odstotnim pove\u010danjem dnevne smrtnosti.<\/p>\n
\u0160tudija ugotavlja, da dogodki onesna\u017eenja s pu\u0161\u010davskim peskom sicer niso postali pogostej\u0161i, so pa v delih ju\u017ene Evrope postali intenzivnej\u0161i. Analiza ledenih jeder iz alpskih ledenikov je prav tako pokazala, da se je odlaganje pu\u0161\u010davskega peska od predindustrijskega obdobja pove\u010dalo za pribli\u017eno 110 odstotkov. To dolgoro\u010dno nara\u0161\u010danje koli\u010dine prahu je, kot so ugotovili, povezano z izsu\u0161evanjem severne Afrike in spremembami vzorcev atmosferske cirkulacije.<\/p>\n
Mednarodna znanstvena skupina zaklju\u010duje, da bi onesna\u017eenje s prahom lahko postalo vse ve\u010dji izziv za javno zdravje in cilje na podro\u010dju kakovosti zraka.<\/p>\n
STA<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nad ju\u017eno Evropo je vedno ve\u010d saharskega peska, kar lahko pomembno vpliva na kakovost zraka in zdravje ljudi,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":161390,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-161389","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116930162635363551","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/161389","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=161389"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/161389\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/161390"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=161389"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=161389"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=161389"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}