{"id":1616,"date":"2026-02-23T04:14:26","date_gmt":"2026-02-23T04:14:26","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/1616\/"},"modified":"2026-02-23T04:14:26","modified_gmt":"2026-02-23T04:14:26","slug":"obcina-placuje-7200-evrov-na-leto-da-jim-ne-odnesejo-bankomata","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/1616\/","title":{"rendered":"ob\u010dina pla\u010duje 7200 evrov na leto, da jim \u00bbne odnesejo\u00ab bankomata"},"content":{"rendered":"

\u00bbDr\u017eava in javne institucije nas ne sli\u0161ijo,\u00ab je jasen Toma\u017e Mencinger iz Podbrda, ko opisuje, kako se v Ba\u0161ki grapi po\u010dasi zapira vse. Zaprli so jim banko, odpeljali bankomat, po\u0161to preselili na bencinski servis, tudi referen\u010dna ambulanta od tega meseca ne deluje ve\u010d. \u017dupan kra\u0161ke ob\u010dine Komen Erik Modic situacijo opi\u0161e kot absurdno. Da v \u0160tanjelu, kra\u0161kem turisti\u010dnem biseru, \u0161e ohranjajo bankomat, mora ob\u010dina ponudniku bankomata pla\u010dati 7200 evrov na leto. V Idriji bodo lahko kaj kmalu usodo oddaljenih ob\u010din ob\u010dutili dializni bolniki in bolniki z rakom, saj jim tamkaj\u0161nji zdravstveni dom zaradi nove zakonodaje ne bo mogel ve\u010d omogo\u010dati nenujnih prevozov na dializna in druga zdravljenja. Zakaj? Zato ker dr\u017eava pri pripravi zakona ni hotela sli\u0161ati o te\u017eavah odro\u010dnej\u0161ih zdravstvenih domov. \u00bbPrepri\u010dan sem, da tega problema ne bi bilo, \u010de bi ga imeli v Ljubljani,\u00ab pravi donedavni direktor Zdravstvenega doma Idrija Toma\u017e Gla\u017ear. \u00bbDr\u017eava nas popolnoma ignorira,\u00ab dodaja. Sogovorniki opozarjajo, da so ob zapiranjih najprej res prizadeti najranljivej\u0161i: starej\u0161i, bolniki in neve\u0161\u010di digitalnega poslovanja, na dolgi rok pa s tem izgublja tudi celotna skupnost.<\/p>\n

<\/p>\n

\"A<\/p>\n

Ukinjanje storitev<\/p>\n

\u0160tepanjca v Podbrdo!<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Kraj\u0161i delovni \u010das na enajstih po\u0161tah<\/p>\n

Po\u0161ta Slovenije je letos na 111 po\u0161tah skraj\u0161ala delovni \u010das, mnoge so samo \u0161e en dan v tednu odprte tudi popoldne. Ko govorimo o zapiranju in kraj\u0161anju delovnega \u010dasa po\u0161t, zapiranju bank, bankomatov, vse te\u017ejem zagotavljanju zdravstvenih storitev, ne govorimo ve\u010d o skrajnih robovih Breginjskega kota ali Suhe krajine. Val kr\u010denja javnih storitev je zajel ob\u010dinska sredi\u0161\u010da. S februarjem so brez banke ostali v Komnu, zaprli jo bodo v Hrastniku, \u0160o\u0161tanju, brez ene same banke bodo v kratkem v Kobaridu \u2026<\/p>\n

\"\ufeff-<\/p>\n

Najprej se zapre banka, nato po\u0161ta, za njo bankomat, \u017eupni\u0161\u010de in ambulanta in tako naprej \u2026 \/ Foto: Toma\u017e Skale<\/p>\n

V Ba\u0161ki grapi ljudje ne spijo, aktivno se upirajo centralizaciji in posku\u0161ajo pre\u017eiveti kljub te\u017ejim razmeram. Turizem postaja vse pomembnej\u0161a dejavnost, lani so vstopili v presti\u017eno mre\u017eo Gorni\u0161kih vasi, Podbrdo je ena ve\u010djih krajevnih skupnosti v ob\u010dini Tolmin. Tudi zato jih tak\u0161en odnos bank, predvsem pa dr\u017eave, ki za zdaj tega ne zmore prepre\u010diti, toliko bolj boli. \u00bbBankomat v Podbrdu ni le sodobna storitev, temve\u010d nujna infrastruktura, ki zagotavlja osnovno finan\u010dno dostopnost prebivalcem kraja in okoli\u0161kih zaselkov. \u0160tevilni prebivalci, zlasti starej\u0161i, gibalno ovirani in tisti brez osebnega prevoza, so od bankomata neposredno odvisni. Najbli\u017eji je na Mostu na So\u010di, kamor mora starej\u0161i Podbrd\u010dan z avtobusom,\u00ab Toma\u017e Mencinger ugotavlja, da bo slednji najbr\u017e dvignil manj, kot bo za pot porabil \u010dasa in denarja. Prepri\u010dan je, da bo ukinitev bankomata \u0161e poslab\u0161ala kakovost \u017eivljenja na obmo\u010dju, ki se \u017ee tako soo\u010da z izzivi odseljevanja, staranja prebivalstva in oddaljenosti. Hkrati se boji, da bankomat ni zadnja izguba v nizu. Skrbi jih bencinski servis, tudi za \u0161olo ugotavlja, da kot popolna devetletka obstaja zgolj zaradi neizmernega truda ravnateljice Polone Kenda, ki razume, da bi zaprta \u0161ola pomenila dokon\u010den udarec kraju.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Banka<\/p>\n

Zapiranje poslovalnic<\/p>\n

Ban\u010dni\u0161tvo po slovensko: za dvig gotovine v avto ali na parkiri\u0161\u010de<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Digitalizacija kot izgovor<\/p>\n

Digitalizacija je najpogostej\u0161i in najpriro\u010dnej\u0161i izgovor za kr\u010denje dostopnosti storitev. Bo\u0161tjan Okorn iz Zveze potro\u0161nikov Slovenije meni, da nam digitalizacija marsikaj olaj\u0161a, toda obenem tudi izklju\u010duje. Tiste, ki niso ve\u0161\u010di digitalizacije, starej\u0161e, tiste, ki nimajo stabilne povezave ali pametnega telefona, ranljivej\u0161e skupine na\u0161e dru\u017ebe. Obenem pa se lahko prav vsak kdaj znajde v situaciji, tudi sredi naselja, ko povezave ne bo in dolo\u010denih storitev ne bo mogel opraviti. To se mu zdi problemati\u010dno. \u00bbZelo je pomembno, da obstajajo analogne alternative. Toda zdi se, da so te drage in bolj nedostopne kot neko\u010d. Ko pla\u010da\u0161 polo\u017enico fizi\u010dno na okencu banke ali po\u0161te, je to dra\u017eje, kot \u010de bi pla\u010dal prek spletne banke. To pa ponovno udari ranljivej\u0161e skupine. Vedno manj je po\u0161tnih poslovalnic z izgovorom, da tako ali tako \u017ee vsi digitalno pla\u010dujemo in naro\u010dujemo, zapirajo se trgovine in bencinski servisi. Ljudje pa so vedno bolj oddaljeni od to\u010dk, kjer lahko opravijo neko storitev,\u00ab ugotavlja.<\/p>\n

Po novem na po\u0161to tudi po vozni\u0161ko<\/p>\n

Leta 2028 bodo dr\u017eavljani lahko v poslovalnicah Po\u0161te Slovenije opravili prijavo na teoreti\u010dni in prakti\u010dni del vozni\u0161kega izpita, uredili postopke za pridobitev parkirne karte za invalide, pridobili elektronski podpis, po\u0161ta jim bo omogo\u010dila ureditev dovoljenja za osebno dopolnilno delo. Poslanci so namre\u010d minuli teden sprejeli zakon, ki po\u0161tam omogo\u010da ve\u010d pristojnosti tudi pri postopkih, ki so bili doslej mogo\u010di le na upravnih enotah. S tem \u017eelijo razbremeniti preobremenjene upravne enote in hkrati storitve pribli\u017eati ljudem. Po\u0161ta ima namre\u010d skoraj petkrat ve\u010d poslovalnic kot upravne enote. Morda bo tak\u0161na re\u0161itev pripomogla tudi k upo\u010dasnitvi trenda zapiranja po\u0161t.<\/p>\n

Komenski \u017eupan Erik Modic se strinja, da dr\u017eava na cedilu pu\u0161\u010da najranljivej\u0161e. \u00bbSmo ob\u010dina z nadpovpre\u010dno starim prebivalstvom. Za mnoge je problem \u017ee uporaba bankomata, kaj \u0161ele spletne banke. Ti bodo poslovalnico resni\u010dno pogre\u0161ali, odvisni bodo postali od svojcev,\u00ab pravi in ugotavlja, da Komen usodo \u0161tevilnih krajev, ki so zgolj postavljeni pred dejstvo, pri katerem vse pro\u0161nje, dopisi, argumenti in pojasnila tr\u010dijo na gluha u\u0161esa. Na u\u0161esa, ki prera\u010dunavajo gole \u0161tevilke prihodkov in jasno povedo, da so gospodarska in ne socialna ustanova. Tudi Modica skrbi, da zapiranju \u0161e ni konca in da bodo ob prvi potrebi po resnej\u0161i obnovi ostali \u0161e brez bencinske \u010drpalke, ker bodo lastniki prera\u010dunali, da se ne izpla\u010da. Varna ni niti trgovina. \u00bb\u010ce se bo tak\u0161en trend nadaljeval, bodo posledice katastrofalne. To okolje bo postalo manj privla\u010dno za ljudi in ukinjanja so lahko zadnji povod, da se nam demografski trendi dokon\u010dno prelomijo navzdol. Dr\u017eava bo morala to prepre\u010diti in zagotoviti, da bodo nekatere osnovne storitve dostopne vsem. To denimo lahko stori s pomo\u010djo licenc, ki jih podeljuje bankam za njihovo delovanje. Lep primer imamo v Avstriji, kjer njihova narodna banka subvencionira obstoj bankomatov na pode\u017eelju,\u00ab predstavi eno od re\u0161itev. V Komnu zdaj bankomat zagotavljajo na stro\u0161ke ob\u010dine. \u00bbIn to je absurd,\u00ab ugotavlja Modic. Absurd, da mora ob\u010dina financirati banko. Banko, ki ima na koncu leta dobi\u010dek. Skupni \u010disti dobi\u010dek vseh bank, ki delujejo pri nas, je po podatkih Banke Slovenije predlani zna\u0161al 1,1 milijarde evrov.<\/p>\n

\"Erik<\/p>\n

Erik Modic,\u00a0\u017eupan ob\u010dine Komen,\u00a0iz ob\u010dinskega prora\u010duna omogo\u010da, da imajo v \u0160tanjelu \u0161e bankomat. \/ Foto: ob\u010dina Komen<\/p>\n

Za name\u010dek so v Komnu zgro\u017eeno zrli v dokument o prenovljenem izra\u010dunu koeficienta razvitosti slovenskih ob\u010din. Nova metodologija jih je izstrelila v zgornjo tretjino najrazvitej\u0161ih, celo nad ob\u010dini Dom\u017eale in Vrhnika. \u00bbNora dr\u017eava. Pri izra\u010dunu nima ve\u010d nobene resne te\u017ee to, da imamo redko poseljenost, da smo skoraj v celoti v Naturi 2000, z razvejano infrastrukturo in da smo obmejna ob\u010dina,\u00ab se komenski \u017eupan \u010dudi novi metodologiji. Podobno \u0161okirani so \u017eupanja Kostela, \u017eupani Bovca, Sol\u010dave, Prevalj \u2026, ki bodo zaradi vi\u0161je uvrstitve poslej dele\u017eni manj dr\u017eavnega denarja.<\/p>\n

<\/p>\n

\"po\u0161ta,<\/p>\n

Sprememba delovnih \u010dasov<\/p>\n

Ve\u010d kot sto po\u0161tnih poslovalnic bo imelo kraj\u0161i urnik<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

\u017drtve uravnilovke: bolniki<\/p>\n

V Idriji bi lahko zaradi dr\u017eavnega nerazumevanja lokalnih posebnosti nastradali dializni bolniki in bolniki z rakom. Doslej so jih na dialize in obsevanja s pomo\u010djo zunanjih izvajalcev vozili v okviru nenujnih in sanitetnih prevozov, po novi zakonodaji pa zdravstveni dom za te prevoze ne sme ve\u010d najemati zunanje pomo\u010di. Opraviti bi jih moral sam. \u00bbZdravstveni domovi, ki smo oddaljeni od bolni\u0161nic ali dializnih centrov, ne moremo, medtem ko so pacienti na obravnavi, opravljati drugih prevozov. Zato na\u0161i re\u0161evalci \u010dakajo, da pacienti kon\u010dajo preglede in obravnave, ter jih nato odpeljejo domov. Na primer voznik, ki opravi sanitetni prevoz pacienta na dializo v Kobarid, mora tam \u010dakati \u0161tiri do pet ur, da se dializa zaklju\u010di. V tem \u010dasu ne dobimo pla\u010danega \u010dakanja na pacienta. V urbanih naseljih, kot je Ljubljana, so v prednosti, saj medtem lahko izvajajo druge prevoze,\u00ab te\u017eavo opi\u0161ejo v idrijskem zdravstvenem domu. Zakonodajalec jim je dal eno leto \u010dasa, da sami zaposlijo dodaten kader in nabavijo ustrezna vozila, kar pa je v praksi neizvedljivo. Skupaj s \u0161e nekaterimi odro\u010dnej\u0161imi zdravstvenimi domovi so ministrstvo na to te\u017eavo opozarjali pred spremembo zakona in kasneje, a ostali presli\u0161ani.<\/p>\n

Komenski \u017eupan Erik Modic:<\/p>\n

\u00bbPosledice nadaljevanja tak\u0161nega trenda bodo katastrofalne. To okolje bo postalo manj privla\u010dno za ljudi in ukinjanja so lahko povod, da se demografski trendi dokon\u010dno prelomijo navzdol.\u00ab<\/p>\n

To ni edini problem odro\u010dnej\u0161ih zdravstvenih domov. \u00bbNajbolj pere\u010da tema zadnjih nekaj let je pomanjkanje zdravnikov. Bistveno te\u017eje pridejo delat v Idrijo kot pa v Ljubljano. Zato morajo na\u0161i zdravniki opraviti izredno veliko nadur, ki niso ustrezno pla\u010dane. Velika razlika je tudi pri opravljanju patrona\u017ene slu\u017ebe, saj na takem obmo\u010dju, ki ga pokrivamo pri nas, patrona\u017ena sestra lahko opravi samo dva obiska, medtem ko jih v urbanih naseljih opravijo po pet do deset. Tega no\u010dejo upo\u0161tevati ne na ministrstvu za zdravje ne na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije,\u00ab Gla\u017ear niza te\u017eave, ki bi znale na pode\u017eelju kmalu \u0161e dodatno skr\u010diti tudi dostop do zdravstvenih storitev.<\/p>\n

Vsem bi nadeli regionalna o\u010dala<\/p>\n

Sogovorniki niso toliko jezni na banke kot na dr\u017eavo, ki jih pu\u0161\u010da na cedilu. Je torej ob vsem tem ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj upravi\u010dilo svoje ime? Je storilo dovolj, da regionalni razvoj niso le besede? \u00bbRazumemo ob\u010dutek frustracije, ki ga izra\u017eajo posamezne ob\u010dine ali javni zavodi. V strategiji regionalnega razvoja jasno ugotavljamo, da sektorske politike pogosto niso bile dovolj teritorialno usklajene in da so odlo\u010ditve v\u010dasih poglabljale regionalne razlike,\u00ab odgovarjajo na omenjenem ministrstvu in poudarjajo, da je namen nove strategije regionalnega razvoja do leta 2025 vsem resorjem nadeti regionalna o\u010dala. \u00bbTo pomeni upo\u0161tevanje regionalnih u\u010dinkov zakonodaje, mo\u010dnej\u0161o medresorsko koordinacijo, ve\u010dnivojsko upravljanje, kjer regije niso zgolj izvajalke, temve\u010d partnerice. To pomeni mo\u017enost regijsko prilagojenih re\u0161itev namesto enotnega pristopa za vse. \u010ce \u017eelimo ohraniti poseljenost in razvoj obmejnih ter odmaknjenih obmo\u010dij, moramo zagotoviti realne pogoje za \u017eivljenje \u2013 delovna mesta, dostop do storitev in infrastrukturo,\u00ab na\u0161tevajo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.<\/p>\n

\"po\u0161ta,<\/p>\n

Zagotavljajo, da novice o zapiranju po\u0161t, bank in kr\u010denju preostalih storitev spremljajo z zaskrbljenostjo. \u00bbTo ni ve\u010d vpra\u0161anje oddaljenih krajev, temve\u010d postaja sistemski izziv dostopnosti storitev v \u0161tevilnih delih dr\u017eave,\u00ab se strinjajo. Kak\u0161ni bodo torej njihovi konkretni ukrepi? Poudarjajo, da neposredne pristojnosti na podro\u010dju bank, po\u0161t ali trgovinskih verig nimajo, da pa se je minister Aleksander Jev\u0161ek \u017ee javno odzval ob zapiranju bencinskih servisov, ob zapiranju po\u0161tnih poslovalnic pa je bil sklican sestanek s klju\u010dnimi dele\u017eniki, s katerimi trenutno ustanavljamo akcijsko skupino, ki bo pripravila nabor mo\u017enih re\u0161itev. Svetlo lu\u010d vidijo v \u0161e sve\u017ee sprejeti strategiji regionalnega razvoja 2026\u20132050 in prav v preteklem tednu sprejetem zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. \u017delijo si, da v prihodnje noben resor ne bi ve\u010d sprejemal odlo\u010ditev s pomembnimi teritorialnimi posledicami, ne da bi pri tem upo\u0161teval regionalne dimenzije. Ena izmed re\u0161itev, o kateri razpravljajo, je vzpostavitev tako imenovanih one stop shop centrov \u2013 ve\u010dnamenskih to\u010dk, kjer bi prebivalci na enem mestu lahko urejali razli\u010dne upravne, finan\u010dne ali druge zadeve. Ti centri bi zdru\u017eevali razli\u010dne storitve in ljudem zagotavljali tudi pomo\u010d pri uporabi digitalnih storitev.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u00bbDr\u017eava in javne institucije nas ne sli\u0161ijo,\u00ab je jasen Toma\u017e Mencinger iz Podbrda, ko opisuje, kako se v…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1617,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[1277,1280,32,1278,667,1276,1279,35,31,34,36,666,1275,665,37,38,33,668],"class_list":{"0":"post-1616","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-baska-grapa","9":"tag-demografija","10":"tag-headlines","11":"tag-idrija","12":"tag-javne-storitve","13":"tag-komen","14":"tag-ministrstvo-za-kohezijo-in-regionalni-razvoj","15":"tag-najpomembnejse-novice","16":"tag-news","17":"tag-novice","18":"tag-osrednje-novice","19":"tag-podezelje","20":"tag-posta-slovenije","21":"tag-regionalni-razvoj","22":"tag-slovene","23":"tag-slovenscina","24":"tag-top-stories","25":"tag-zapiranje-bank"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1616","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1616"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1616\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1617"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1616"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1616"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1616"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}