{"id":16243,"date":"2026-03-06T17:59:07","date_gmt":"2026-03-06T17:59:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/16243\/"},"modified":"2026-03-06T17:59:07","modified_gmt":"2026-03-06T17:59:07","slug":"slovensko-sporocilo-za-madzarsko-siol-net","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/16243\/","title":{"rendered":"Slovensko sporo\u010dilo za Mad\u017earsko – siol.net"},"content":{"rendered":"

Slovenija je ne glede na \u010drnoglede napovedi slovenskega poloma glede na gospodarsko razvitost \u0161e vedno \u0161tevilka ena med dr\u017eavami, ki so imele pred letom 1990 socialisti\u010dno ureditev. Nista nas dohiteli ne \u010ce\u0161ka ne Estonija, tudi Orbanova Mad\u017earska in Poljska sta \u0161e vedno dale\u010d od slovenske stopnje gospodarske razvitosti. \u0160e bolj pa za nami zaostajajo dr\u017eave ju\u017eno od nas. \u010ce od\u0161tejemo Gr\u010dijo, nam je zaradi mo\u010dnega turizma najbli\u017eje Hrva\u0161ka, vse druge balkanske dr\u017eave pa lahko samo sanjajo o stopnji slovenske gospodarske razvitosti. Vpra\u0161anje je, ali nas bodo sploh kdaj dohitele. Na drugi strani je treba povedati, da vsi tisti, ki obljubljajo, da lahko Slovenija postane nova ali druga \u0160vica, obljubljajo nemogo\u010de.<\/p>\n

Pogosto sli\u0161imo gore\u010de zatrjevanje, da nas dr\u017eave vzhodno ali ju\u017eno od nas pospe\u0161eno gospodarsko dohitevajo ali celo prehitevajo. Toda \u010de pogledamo podatek, ki meri gospodarsko razvitost posamezne dr\u017eave, vidimo, da je resnica zelo druga\u010dna.<\/p>\n

Realni BDP na prebivalca meri gospodarsko razvitost<\/p>\n

Nominalni ali realni bruto doma\u010di proizvod (BDP) na prebivalca je merilo gospodarske razvitosti posamezne dr\u017eave. Poglejmo primerjavo med Slovenijo in nekaterimi evropskimi dr\u017eavami.<\/p>\n

Po podatkih Eurostata je imela Slovenija leta 2024 realni BDP na prebivalca v vi\u0161ini 25.480 evrov. To je najve\u010d med dr\u017eavami, ki so\u00a0jih nekdaj pogosto imenovali\u00a0tranzicijske dr\u017eave, lahko pa bi se tudi reklo, da so to dr\u017eave, ki so imele pred letom 1990 socialisti\u010dno ureditev.<\/p>\n

Na\u0161a dolgoletna najtesnej\u0161a zasledovalka \u010ce\u0161ka<\/p>\n

Najbli\u017eje nam je \u010ce\u0161ka, ki je imela leta 2024 realni BDP na prebivalca v vi\u0161ini 21.920 evrov. Sledijo Estonija (21.060 evrov), Litva (19.690 evrov) in Slova\u0161ka (19.110 evrov). Lahko bi rekli, da je to prva skupina slovenskih zasledovalk, ki dosega od 86\u00a0(\u010ce\u0161ka) do 75 odstotkov (Slova\u0161ka) slovenske gospodarske razvitosti.<\/p>\n

\"\u010ce\u0161ka<\/p>\n

\u010ce\u0161ka je na\u0161a najtesnej\u0161a zasledovalka v skupini dr\u017eav, ki so imele nekdaj socialisti\u010dno ureditev, a nas za zdaj \u0161e ni dohitela.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Dr\u017eave, ki gospodarsko \u0161e bolj zaostajajo za Slovenijo<\/p>\n

\u0160e dlje od Slovenije so Hrva\u0161ka (17.060 evrov), Latvija (16.910 evrov), Poljska (16.470 evrov) in Mad\u017earska (16.190 evrov). To je druga skupina zasledovalk, ki dosega\u00a0od 67\u00a0(Hrva\u0161ka) do 64 odstotkov (Mad\u017earska) slovenske gospodarske razvitosti.<\/p>\n

Balkanske dr\u017eave, ki so dale\u010d za Slovenijo<\/p>\n

V tretjo skupino lahko uvrstimo Romunijo, kjer je leta 2024 realni BDP na prebivalca zna\u0161al 13.100 evrov, in Bolgarijo (11.300 evrov). Ti dr\u017eavi torej dosegata od 51 (Romunija) do 44 odstotkov (Bolgarija) slovenske gospodarske razvitosti.<\/p>\n

V \u010detrto skupino lahko uvrstimo balkanske dr\u017eave, ki niso \u010dlanice EU: Srbijo\u00a0(8.900 evrov na prebivalca), \u010crno goro (8.890 evrov), Makedonijo (6.750 evrov) in Albanijo (5.510 evrov; podatek za to dr\u017eavo je za leto 2022). Te dr\u017eave dosegajo od 35 (Srbija) do 22 (Albanija) odstotkov slovenske gospodarske razvitosti.<\/p>\n

Podatka za BiH Eurostat nima, je pa najti podatek (Harvardov atlas gospodarske razvitosti), da je imela leta 2024 realni BDP na prebivalca v vi\u0161ini 5.684 evrov.<\/p>\n

Kak\u0161ne mo\u017enosti imajo na\u0161e zasledovalke?<\/p>\n

\u010ce bo prva skupina (\u010ce\u0161ka, Estonija, Litva in Slova\u0161ka) morda v bli\u017enji prihodnosti ujela Slovenijo po gospodarski razvitosti (seveda pa to ni\u00a0nujno), je za dr\u017eave druge skupine (Hrva\u0161ka, Latvija, Poljska in Mad\u017earska) to \u017ee te\u017eja naloga in tudi \u010dasovno bolj oddaljena.<\/p>\n

\u010ce\u0161ka nas \u017ee desetletja neuspe\u0161no lovi<\/p>\n

\u010ce primerjamo gospodarsko razvitost\u00a0Slovenije in prve skupine\u00a0zasledovalk med letoma\u00a02000 in\u00a02024, lahko ugotovimo, da na\u0161i najtesnej\u0161i zasledovalki \u010ce\u0161ki skorajda ni uspelo zmanj\u0161ati razlike v primerjavi s Slovenijo. Razliko je zmanj\u0161ala le za eno odstotno to\u010dko: s 85 je pri\u0161la na 86 odstotkov slovenske gospodarske razvitosti.<\/p>\n

Ta trend ne ka\u017ee, da bi nas lahko \u010ce\u0161ka prehitela v bli\u017enji prihodnosti. Bolj so razliko v primerjavi s Slovenijo\u00a0od leta 2000 zmanj\u0161ale Litva, Slova\u0161ka in Estonija.<\/p>\n

Te\u017eko uresni\u010dljiv scenarij za Romunijo in Bolgarijo<\/p>\n

\u0160e te\u017ejo nalogo pri dohitevanju Slovenije imata dr\u017eavi iz tretje skupine (Romunija in Bolgarija). Ti morata v prihodnjih letih ve\u010d kot podvojiti svoj realni BDP na prebivalca, obenem pa v tem \u010dasu Slovenija ne bi smela ve\u010d gospodarsko rasti. To je zelo te\u017eko uresni\u010dljiv scenarij.<\/p>\n

Misija nemogo\u010de za dr\u017eave iz osr\u010dja Balkana<\/p>\n

Za \u010detrto skupino (balkanske dr\u017eave, ki niso \u010dlanice EU),\u00a0je dohitevanje Slovenije najverjetneje misija nemogo\u010de.<\/p>\n

\"Balkanske<\/p>\n

Balkanske dr\u017eave, kot je Bolgarija, so po gospodarski razvitosti dale\u010d za Slovenijo.
\n Foto: Guliverimage\/Vladimir Fedorenko <\/p>\n

Slovenija do zdaj prehitela Gr\u010dijo in Portugalsko<\/p>\n

Slovenija je tudi edina od dr\u017eav s socialisti\u010dno preteklostjo, ki je do zdaj po gospodarski razvitosti prehitela dve dr\u017eavi, ki sta postali \u010dlanici EU v \u010dasu, ko je bila Evropa \u0161e razdeljena na kapitalisti\u010dne in socialisti\u010dne dr\u017eave. Prehiteli smo namre\u010d tako Gr\u010dijo kot Portugalsko. Prva je imela leta 2024 realni BDP na prebivalca 19.020 evrov, druga pa 22.350 evrov.<\/p>\n

Gr\u010dijo so od dr\u017eav s socialisti\u010dno preteklostjo prehitele \u0161e \u010ce\u0161ka, Estonija, Litva in Slova\u0161ka,\u00a0torej dr\u017eave prve skupine slovenskih zasledovalk.\u00a0Te dr\u017eave pa \u0161e niso dohitele Portugalske.<\/p>\n

Slovenski lov na \u0160panijo<\/p>\n

\u010ce pogledamo navzgor po lestvici, je Slovenija najbli\u017eje \u0160paniji. Ta je imela leta 2024 realni BDP na prebivalca 27.800 evrov. Slovenija tako dosega 91 odstotkov \u0161panske gospodarske razvitosti, kar pomeni, da za \u0160panijo zaostajamo manj, kot za nami zaostaja \u010ce\u0161ka.<\/p>\n

Obstaja torej realna mo\u017enost, da v bli\u017enji prihodnosti dohitimo pirenejsko dr\u017eavo, ni\u00a0pa tega mogo\u010de zagotovo trditi.<\/p>\n

Slovensko zaostajanje za Avstrijo in \u0160vico<\/p>\n

Precej dlje smo od Avstrije (45.140 evrov na prebivalca leta 2024). Slovenija torej dosega 56 odstotkov avstrijske gospodarske razvitosti. \u0160e ve\u010dji je na\u0161 zaostanek za \u0160vico, katere realni BDP je leta 2024\u00a0zna\u0161al 82.650 evrov. Slovenija tako dosega 31 odstotkov \u0161vicarske gospodarske razvitosti.<\/p>\n

\"Slovenija<\/p>\n

Slovenija je do zdaj po gospodarski razvitosti prehitela dve “stari” \u010dlanici EU, torej \u010dlanici, ki sta del EU postali \u017ee, ko je bila Evropa \u0161e razdeljena na kapitalisti\u010dne in socialisti\u010dne dr\u017eave: Gr\u010dijo in Portugalsko (na fotografiji Lizbona).
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Dohitevanje \u0160vice, ki je \u017ee zelo dolgo ena od gospodarsko najrazvitej\u0161ih dr\u017eav na svetu, je torej za Slovenijo, kot tudi za \u0161tevilne druge, tudi zahodnoevropske dr\u017eave, misija nemogo\u010de.<\/p>\n

Slovenija od leta 2000 zmanj\u0161ala razliko v primerjavi z Avstrijo\u00a0in \u0160vico<\/p>\n

Je pa Slovenija kljub vsemu od leta 2000 zmanj\u0161ala razliko v gospodarski razvitosti tako v primerjavi z Avstrijo\u00a0kot\u00a0\u0160vico. Leta 2000 je Slovenija dosegala slabih 42 odstotkov avstrijske gospodarske razvitosti in le 24 odstotkov \u0161vicarske gospodarske razvitosti.<\/p>\n

Druga\u010de povedano: Slovenija se je od leta 2000 bolj pribli\u017eala Avstriji in \u0160vici, kot se je \u010ce\u0161ka pribli\u017eala Sloveniji.<\/p>\n

Varljivi BDP na prebivalca, ki upo\u0161teva primerjavo \u017eivljenjskih stro\u0161kov<\/p>\n

Manj\u0161e razlike med dr\u017eavami so, \u010de gledamo BDP na prebivalca, ki upo\u0161teva primerjavo kupne mo\u010di oziroma upo\u0161teva primerjavo \u017eivljenjskih stro\u0161kov. Tukaj po podatkih Eurostata za leto 2024 Slovenija (90 odstotkov povpre\u010dja EU) malenkostno zaostaja za \u010ce\u0161ko (91 odstotkov povpre\u010dja EU).<\/p>\n

\"Slovenija<\/p>\n

Slovenija se je od leta 2000 po gospodarski razvitosti bolj pribli\u017eala Avstriji in \u0160vici, kot se je \u010ce\u0161ka pribli\u017eala Sloveniji. Na fotografiji: Dunaj.
\n Foto: Reuters <\/p>\n

A dejstvo je, da \u010ce\u0161ka pada (leta 2020 je imela 96 odstotkov povpre\u010dja), medtem ko Slovenija raste oziroma je do\u017eivela le manj\u0161i padec med letoma 2023 in 2024 (padec z 91 na 90 odstotkov povpre\u010dja EU).<\/p>\n

Je pa merilo BDP na prebivalca, ki meri kupno mo\u010d, lahko zelo varljivo, saj zmanj\u0161uje razlike med dr\u017eavami, ki se sicer po gospodarski razvitosti zelo razlikujejo. Druga\u010de povedano: pri gospodarsko nerazvitih dr\u017eavah dobimo vtis, da niso tako revne v primerjavi z gospodarsko razvitimi dr\u017eavami.<\/p>\n

Kako je rasel in padel slovenski realni BDP na prebivalca<\/p>\n

\u010ce pogledamo Eurostatove podatke od leta 2000 naprej, je slovenski realni BDP na prebivalca rasel od leta 2000 do leta 2008 (s 15.730 na 21.600 evrov).<\/p>\n

Leta 2009, ko je svet zdrsnil v finan\u010dno krizo, je padel na 19.770 evrov. Leta 2010 je spet za\u010del rasti in leta 2011 zrasel na 20.010 evrov.<\/p>\n

Leta 2012, ko je bil sprejet zakon o uravnote\u017eenju javnih financ (ZUJF), se je spet za\u010delo padanje. Leta 2013 je bil realni BDP na prebivalca 19.210 evrov, nato pa se je leta 2014 spet za\u010del pove\u010devati.<\/p>\n

Leta 2019 je dosegel 23.330 evrov, nato pa je leta 2020 zaradi pandemije covida-19 in zajezitvenih ukrepov spet padel. Leta 2021 se je realni BDP na prebivalca spet za\u010del pove\u010devati.<\/p>\n

Realni BDP na prebivalca dr\u017eav, ki so imele pred letom 1990 socialisti\u010dno ureditev (Eurostatovi podatki so v evrih in za leto 2024, razen pri Albaniji za leto 2022):<\/p>\n

Slovenija: 25.480 <\/p>\n

\u010ce\u0161ka: 21.920<\/p>\n

Estonija: 21.060<\/p>\n

Litva: 19.690<\/p>\n

Slova\u0161ka: 19.110<\/p>\n

Hrva\u0161ka: 17.060<\/p>\n

Latvija: 16.910<\/p>\n

Poljska: 16.470<\/p>\n

Mad\u017earska: 16.190<\/p>\n

Romunija: 13.100<\/p>\n

Bolgarija: 11.300<\/p>\n

Srbija: 8.900<\/p>\n

\u010crna gora: 8.890<\/p>\n

Makedonija: 6.750<\/p>\n

Albanija: 5.510<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenija je ne glede na \u010drnoglede napovedi slovenskega poloma glede na gospodarsko razvitost \u0161e vedno \u0161tevilka ena med…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":16244,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[4884,2491,7511,173,585,37,60,38,64,63],"class_list":{"0":"post-16243","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-bdp","9":"tag-ceska","10":"tag-estonija","11":"tag-gospodarstvo","12":"tag-hrvaska","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-svet","17":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116183535880025706","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16243","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=16243"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16243\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/16244"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=16243"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=16243"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=16243"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}