{"id":162622,"date":"2026-07-17T16:31:18","date_gmt":"2026-07-17T16:31:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/162622\/"},"modified":"2026-07-17T16:31:18","modified_gmt":"2026-07-17T16:31:18","slug":"predsednik-vrhovnega-sodisca-in-generalna-drzavna-tozilka-kriticno-do-zakona-o-skok-u","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/162622\/","title":{"rendered":"Predsednik vrhovnega sodi\u0161\u010da in generalna dr\u017eavna to\u017eilka kriti\u010dno do zakona o SKOK-u"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Damjan
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDamjan Oro\u017e, predsednik vrhovnega sodi\u0161\u010da, je poudaril, da manjka prehodno obdobje, v katerem bi se lahko novo sodi\u0161\u010de kadrovsko, organizacijsko in tehni\u010dno pripravilo na delo. “To je tako, kot da bi ustanovili podjetje in pri\u010dakovali, da bo isti dan za\u010delo na polno proizvajati, prodajati in tudi \u017ee prodalo,” je povedal. Foto: Borut \u017divulovi\u0107\/BOBO<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Vlada je na v\u010deraj\u0161nji seji sprejela predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (SKOK). DZ-ju ga je predlo\u017eila v obravnavo po skraj\u0161anem postopku. Varuh \u010dlovekovih pravic, ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de, protikorupcijska komisija, informacijski poobla\u0161\u010denec in zagovornik na\u010dela enakosti so \u017ee v\u010deraj opozorili na neprimernost zakonodajnega postopka v primeru predloga omenjenega zakona. Opozorila prihajajo tudi iz vrst sodstva in to\u017eilstva.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Zakon bi po besedah Oro\u017ea mo\u010dno vplival na stopnjo pravne varnosti<\/p>\n

Predsednik vrhovnega sodi\u0161\u010da Damjan Oro\u017e je poudaril, da bi zakon o SKOK-u, \u010de bi ga sprejeli, mo\u010dno vplival na stopnjo pravne varnosti. Skladno s predlogom bi splo\u0161ne zadeve, o katerih prav tako odlo\u010dajo specializirani sodniki za kazenske zadeve, dodelili drugim sodnikom. “To pomeni, da se bodo \u010dasi re\u0161evanja kazenskih zadev \u0161e podalj\u0161ali,” je poudaril Oro\u017e. “To za obto\u017eenca pomeni najmanj poseg v pravico do sojenja v razumnem roku, pa ne samo zanj, tudi za o\u0161kodovanca, denimo za \u017ertev posilstva, ki \u017ee tako trpi, ko \u010daka na pravico,” je komentiral.<\/p>\n

Za odlo\u010danje o prito\u017ebi zoper odlo\u010ditev specializiranega sodi\u0161\u010da za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala, ki ga predvideva predlog, ne bo ve\u010d pristojno eno izmed \u0161tirih vi\u0161jih sodi\u0161\u010d, temve\u010d zgolj mariborsko vi\u0161je sodi\u0161\u010de, ki pa je po besedah Oro\u017ea kadrovsko ve\u010d kot pol manj\u0161e sodi\u0161\u010de. Zaradi koncentracije vseh prito\u017eb v teh izjemno zahtevnih zadevah le na enem mestu bo to po oceni predsednika “gotovo negativno vplivalo na \u010das re\u0161evanja zadev, in to prav teh zadev, katerih re\u0161evanje \u017eeli vlada zdaj utemeljeno pospe\u0161iti”.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u0160tevilne javne institucije o StKOK-u: V pripravo nismo bili vklju\u010deni in ni znano, kdo je sodeloval<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tRok ustanovitve po oceni Oro\u017ea nerealen<\/p>\n

Vrhovno sodi\u0161\u010de ima resne pomisleke tudi glede na\u010dina in predvsem roka ustanovitve novega sodi\u0161\u010da. To naj bi za\u010delo delovati \u017ee 1. januarja 2027, torej na dan, ko se za\u010dne obse\u017ena reorganizacija celotnega prvostopenjskega rednega sodstva skladno s sodno reformo, ki jo je sprejela prej\u0161nja vlada. “Tak\u0161en rok enostavno ni realen in ne zagotavlja urejenega ter nemotenega prehoda. \u0160e ve\u010d, tak\u0161en rok ru\u0161i stabilnost sodnega sistema, \u0161e posebej pa kazenskega sodstva,” je bil kriti\u010den.<\/p>\n

Poudaril je, da manjka prehodno obdobje, v katerem bi se lahko novo sodi\u0161\u010de kadrovsko, organizacijsko in tehni\u010dno pripravilo na delo. “To je tako, kot da bi ustanovili podjetje in pri\u010dakovali, da bo isti dan za\u010delo na polno proizvajati, prodajati in tudi \u017ee prodalo,” je povedal. “Ustanovitev novega sodi\u0161\u010da ne pomeni le postavitve table na stavbo, za njegovo delovanje je treba zagotoviti kadre, prostore, financiranje, informacijsko podporo in sprejet in sprejeti vrsto notranjih aktov,” je poudaril.<\/p>\n

Kot je izpostavil, si Slovenija ne sme privo\u0161\u010diti, da ima 1. januarja 2027 nedelujo\u010de kazensko sodi\u0161\u010de. “Tak\u0161no stanje, h kateremu predlagani zakonski rok naravnost kli\u010de, bi bilo neustavno,” je opozoril. Vrhovno sodi\u0161\u010de je zelo zadr\u017eano tudi do posebnega neposrednega poro\u010danja predsednika Specializiranega sodi\u0161\u010da dr\u017eavnemu zboru. Pri tem morajo biti namre\u010d varovani neodvisnost sodstva in ustrezno razmerje med vejami oblasti.<\/p>\n

“Tudi po sprejemu zakona o SKOKU bodo ostali isti problemi, ki so cokla sedanjim postopkom,” je izpostavil Oro\u017e. Pri tem je omenil problem izlo\u010danja sodnikov in neprestanega predodeljevanja zadev novemu sodniku zaradi izlo\u010ditve nedovoljeno pridobljenih dokazov ter problem vro\u010danja in zagotavljanja prisotnosti obto\u017eenca na glavni obravnavi.<\/p>\n

Sodni postopki, ki jih naslavlja predlog zakona o SKOK-u, so izjemno zahtevni in tudi dolgotrajni, je povedal Oro\u017e, zato iskanje re\u0161itev v sodstvu podpirajo. Meni pa, da bi bilo treba ustrezno spremeniti zakon o kazenskem postopku, ki je zastarel, in ne omogo\u010da ve\u010d ustreznega odziva na sodobni kriminal.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tJereti\u010d: Na koalicijskem vrhu o tem ni bilo razprave<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tOdzive na zakon o SKOK-u je po koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju komentiral vr\u0161ilec dol\u017enosti direktorja vladnega urada za komuniciranje Sebastjan Jereti\u010d. Poleg tega, da so zakonske re\u0161itve naletele na ostre kritike iz sodni\u0161kih in to\u017eilskih vrst, je evropski komisar za vladavino prava in pravosodje Michael McGrath danes posvaril, da se mora Slovenija pri spremembah protikorupcijske zakonodaje izogniti ukrepom, ki bi vodili v zni\u017eanje standardov na tem podro\u010dju.Jereti\u010d je dejal, da danes o tem ni bilo neke razprave, meni pa, da je razlika v obeh odzivih kar se ti\u010de politi\u010dne kulture zelo velika.<\/p>\n

“Evropski komisar je opozoril, da bodo preu\u010dili zakon in presodili, kako vpliva na evropska na\u010dela. Slovenski organi so prej sko\u010dili in se opredelili proti temu zakonu,” je poudaril. Verjame, da bo evropski komisar zadevo vsebinsko temeljito prou\u010dil in jo potem komentiral.<\/p>\n

\u010ceprav naj bi po na\u010drtih iz koalicijske pogodbe SKOK-u priklju\u010dili tudi KPK, to v zakonu ni predvideno, bi pa morala protikorupcijska komisija v okviru svojih pristojnosti sodelovati z novo posebno to\u017eilsko enoto. Kot je po vrhu povedal Jereti\u010d, je bilo omenjeno, da se polo\u017eaja KPK-ja ne bo re\u0161evalo v okviru predloga zakona o SKOK-u, ampak se bo vlada s tem vpra\u0161anjem ukvarjala v lo\u010denem zakonskem postopku.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tV zadnjih letih re\u0161ijo ve\u010d specializiranih kazenskih zadev, kot jih prejmejo<\/p>\n

Oro\u017e je \u0161e dejal, da statistika specializiranih kazenskih zadev zadnjih treh let ka\u017ee, da jih re\u0161ijo ve\u010d, kot jih prejmejo. Povpre\u010dni letni pripad specializiranih zadev v zadnjih treh letih je po besedah Oro\u017ea okoli 73 zadev na leto, re\u0161enih pa je malo ve\u010d kot 82 zadev na leto. “Torej smo v zelenem,” je poudaril. Na specializiranih zadevah na prvostopenjskih sodi\u0161\u010dih sicer dela 30 sodnikov, ki letno sodijo v 250 zadevah. Povpre\u010dno trajanje postopka od za\u010detka obravnave je 22,8 meseca, enak je \u010das trajanje preiskave. Leta 2025 ni bilo zastaranih specializiranih zadev.<\/p>\n

Je pa Oro\u017e dejal, da se ne ogla\u0161a, ker bi oporekal legitimnosti zakona, vendarle si \u017eeli, da bi nekatere zakonske re\u0161itve ponovno premislili. Omenil je \u0161e, da so bili s predlogom zakona o SKOK-u obve\u0161\u010deni tik pred zdajci, \u0161ele dan pred sejo vlade, na kateri so predlog potrdili.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Ker gre za pomembnej\u0161i poseg v obstoje\u010do organizacijo dr\u017eavnega to\u017eilstva, pri\u010dakujemo, da bo zakon obravnavan po rednem postopku in s sodelovanjem strokovne javnosti,” je poudarila Katarina Bergant, generalna dr\u017eavna to\u017eilka. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tBergant: Namen zakona o SKOK-u je predvsem politi\u010dni vpliv na kadrovanje in delovanje to\u017eilstva<\/p>\n

Zdaj se je odzvalo tudi vrhovno dr\u017eavno to\u017eilstvo. Generalna dr\u017eavna to\u017eilka Katarina Bergant je izrazila nestrinjanje z “na\u010dinom priprave zakona, ki je nastal v tajnosti in brez vklju\u010ditve strokovne javnosti in organov, na katere se vse te spremembe nana\u0161ajo”. Kriti\u010dna je bila tudi do nujnega zakonodajnega postopka, z zakonom pa na vrhovnem dr\u017eavnem to\u017eilstvu \u0161e vedno niso seznanjeni. <\/p>\n

Da se z novim zakonom spreminja imenovanje vseh dr\u017eavnih to\u017eilcev v Sloveniji, pri katerem pravosodni minister ni ve\u010d vezan na mnenje dr\u017eavnoto\u017eilskega sveta, je Katarina Bergant izpostavila kot problemati\u010dno. “S tem se sistemsko slabi strokovna avtonomija to\u017eilstva in krepi mo\u017enost, da minister kot nosilec politi\u010dne odgovornosti vpliva na vse kadrovske odlo\u010ditve glede to\u017eilstva.”<\/p>\n

Glavni problem obstoje\u010dega kazenskega pregona korupcije in boj proti njej je predolgo trajanje postopkov, je poudarila generalna dr\u017eavna to\u017eilka. V tem se s pravosodnim ministrom Mihaelom Zupan\u010di\u010dem strinja, a “za skraj\u0161anje postopkov je potrebna temeljita vsebinska prenova zastarelega zakona o kazenskem postopku in ne le preimenovanje Specializiranega dr\u017eavnega to\u017eilstva v StKOK, ki bo deloval na podlagi nespremenjene kazenske procesne zakonodaje”.<\/p>\n

Dodala je \u0161e, da s predlaganim preimenovanjem Specializiranega dr\u017eavnega to\u017eilstva (SDT) \u2013 ki skrbi za pregon najzahtevnej\u0161ih oblik kriminala \u2013 v Specializirano to\u017eilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) prenehajo mandati zdaj\u0161njemu vodstvu to\u017eilstva, hkrati pa se spreminja na\u010din imenovanja vodje StKOK-a in njegovih namestnikov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tVlada potrdila predlog zakona o StKOK-u: “Zakon daje mo\u017enost za u\u010dinkovit pregon kriminalitete”<\/a><\/p>\n

Predlog zakona uvaja tudi novo notranjo organizacijsko enoto za informacijsko in analiti\u010dno podporo delu dr\u017eavnih to\u017eilcev StKOK-a, kar bo po besedah Katarine Bergant oslabilo delovanje to\u017eilstva. Za u\u010dinkovito delovanje celotne to\u017eilske organizacije je po njenih navedbah namre\u010d klju\u010dno, da so vsa to\u017eilstva povezana v enoten informacijski sistem.<\/p>\n

Po oceni to\u017eilstva predlagane spremembe zakona, ki so predvsem organizacijske, ne bodo dosegle cilja. Poudarila je, da katalog kaznivih dejanj, ki naj bi bila v pristojnosti StKOK-a, ne bo o\u017eji, t. i. neprava to\u017eilska preiskava namesto sodne pa “brez drugih nujno potrebnih sprememb kazenskoprocesne zakonodaje ne bo bistveno prispevala k pohitritvi postopkov”. <\/p>\n

Pridigar: Gre le za preimenovanje organov, pristojnosti pa bodo enake<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tLogar o StKOK-u: \u010ce zakon ne bi nastajal za zaprtimi vrati, ga danes ne bi bilo<\/a><\/p>\n

Vodja Specializiranega dr\u017eavnega to\u017eilstva (SDT) Ivan Pridigar je prav tako kot Katarina Bergant povedal, da se s predlogom zakona o SKOK-u spreminjajo le postopki imenovanja dr\u017eavnih to\u017eilcev: “Te spremembe pa v ni\u010demer ne bodo okrepile polo\u017eaja StKOK-a v primerjavi s SDT-jem danes, niti izbolj\u0161ale u\u010dinkovitosti pregona najte\u017ejih kaznivih dejanj.” Ve\u010dkrat je opozoril, da bodo pristojnosti StKOK-a povsem enake kot pristojnosti SDT-ja.<\/p>\n

Predlog zakona o SKOK-u na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj v pristojnosti StKOK-a, za katerega “danes ni mogo\u010de podati konkretnih ocen, kako bi ta lahko vplival na u\u010dinkovit pregon teh kaznivih dejanj”.<\/p>\n

Za to je treba spremeniti procesno zakonodajo, predvsem pristojnosti policije in to\u017eilstva v predkazenskem postopku, in ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov, je poudaril Pridigar. “Le tako se bo organom pregona omogo\u010dilo zbrati dovolj in predvsem kvalitetne dokaze. Prav tako je treba spremeniti zakonsko ureditev izlo\u010ditve dokazov in le to uskladiti z mednarodnimi standardi,” je predlagal. <\/p>\n

\t\t\t\tKriti\u010dni odzivi na SKOK<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Damjan Oro\u017e, predsednik vrhovnega sodi\u0161\u010da, je poudaril, da manjka prehodno obdobje, v katerem bi se lahko novo sodi\u0161\u010de…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":162623,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[31442,59,61,62,4344,37,58,60,38,7237],"class_list":["post-162622","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-pregon-korupcije","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-skok","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vrhovno-drzavno-tozilstvo"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116936277006953755","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/162622","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=162622"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/162622\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/162623"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=162622"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=162622"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=162622"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}