{"id":162664,"date":"2026-07-17T17:27:14","date_gmt":"2026-07-17T17:27:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/162664\/"},"modified":"2026-07-17T17:27:14","modified_gmt":"2026-07-17T17:27:14","slug":"cianobakterije-zaznali-samo-v-bohinjskem-jezeru","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/162664\/","title":{"rendered":"Cianobakterije zaznali samo v Bohinjskem jezeru"},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/67062257.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/67062257.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/67062257.jpg\" title=\"Bohinjsko jezero. Foto: BoBo\/Srdjan \u017divulovi\u0107\" alt=\"Bohinjsko jezero. Foto: BoBo\/Srdjan \u017divulovi\u0107\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tBohinjsko jezero. Foto: BoBo\/Srdjan \u017divulovi\u0107<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t<a id=\"preferredSourceBanner\" href=\"#\" target=\"_blank\" class=\"d-none align-items-center justify-content-between rounded my-3\" style=\"background-color: #F2F6FC; padding: 10px 15px;\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/img.rtvslo.si\/_static\/novi\/img\/ico-google.svg\" class=\"flex-shrink-0 mr-3\" aria-hidden=\"true\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>Cianobakterije so posebna skupina bakterij, ki izvajajo fotosintezo in proizvajajo kisik. Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih in tudi na kopnem. \u0160tevilne so koristne tudi za ljudi, cianotoksini pa so lahko strupeni, pi\u0161e na spletni strani projekta <a href=\"https:\/\/www.ciano.si\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener nofollow\" data-mce-href=\"https:\/\/www.ciano.si\/\" data-mce->Ciano SLO<\/a>.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>Obi\u010dajne okoljske koncentracije cianotoksinov so za ljudi ob kratkoro\u010dni izpostavljenosti ve\u010dinoma ne\u0161kodljive, saj bi moralo priti do zau\u017eitja precej\u0161nje koli\u010dine vode, vendar lahko ob dolgoro\u010dni izpostavljenosti vodijo v \u0161tevilna tveganja, na primer v okvaro nekaterih notranjih organov, nastanek tumorjev ali po\u0161kodbe DNK-ja.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/n\/788121\" class=\"image-link image-heading image-container container-16-9\" data-large=\"https:\/\/img.rtvcdn.si\/_up\/upload\/2026\/07\/14\/67061121.jpg\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/67061121_thumb.jpg\" class=\"image-preview\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica<br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/n\/788121\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">Kaj je go\u0161\u010da in zakaj nastane?<\/a><\/p>\n<p>Na in\u0161titutu priporo\u010dajo, da se kopalci izogibajo neposrednemu stiku s plavajo\u010dimi go\u0161\u010dami ali s cianobakterijskimi cvetovi, \u0161e posebej njihovemu zau\u017eitju. &#8220;\u010ce plavate v zeleno obarvani vodi, se po kopanju priporo\u010da tu\u0161iranje s sve\u017eo vodo,&#8221; so pojasnili za Slovensko tiskovno agencijo. <\/p>\n<p>Dodali so, da je voda iz pipe v Sloveniji z vidika cianotoksinov varna. &#8220;Nikoli pa ne pijte neo\u010di\u0161\u010dene vode iz povr\u0161inskih vod, kot so ribniki, bajerji, zadr\u017eevalniki ali jezera, \u0161e posebej, \u010de ima neobi\u010dajen vonj, je obarvana, je na povr\u0161ini viden obarvan sloj ali opazite poginule \u017eivali v vodi ali na obali. V nasprotju s splo\u0161nim prepri\u010danjem, da prekuhavanje vode odstrani vse \u0161kodljive snovi, pri cianotoksinih zaradi njihove odpornosti na visoke temperature to ni zadosten ukrep,&#8221; opozarjajo.<\/p>\n<p>\u010ce na vodi opazijo go\u0161\u010do, lastnike psov opozarjajo, da svojim psom ne pustijo, da se kopajo, pijejo vodo, li\u017eejo zeleno obrasle kamne ob vodi ali jedo ribe oziroma druge mrtve \u017eivali v bli\u017eini. \u010ce se pes kljub temu okopa v vodi, ga \u010dim prej sperite s \u010disto vodo, do takrat pa poskusite prepre\u010diti lizanje dlake. \u010ce pes zau\u017eije cianobakterijsko go\u0161\u010do in razvije simptome zastrupitve, kot so bruhanje, drgetanje, slinjenje, mi\u0161i\u010dni kr\u010di in podobno, je potrebna takoj\u0161nja veterinarska pomo\u010d.<\/p>\n<p>\u010ce s prostim o\u010desom go\u0161\u010de ne opazite, je tveganje minimalno in lahko gredo psi normalno v vodo. Go\u0161\u010de so dobro vidne in malo verjetno je, da bi jih spregledali, pi\u0161e na spletni strani projekta.<\/p>\n<p>Na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje (NIJZ) pa so zapisali, da je rast cianobakterij najintenzivnej\u0161a v ribnikih in jezerih, kjer so vode mirne in brez turbulentnega me\u0161anja. Kopanje v povr\u0161inskih vodah zato priporo\u010dajo le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode, to je na naravnih kopali\u0161\u010dih in kopalnih obmo\u010djih, ki so vklju\u010dena v dr\u017eavni monitoring.<\/p>\n<p>Spremljanje kakovosti kopalnih voda v \u010dasu kopalne sezone na morju traja od 1. 6. do 15. 9., na jezerih in rekah pa od 15. 6. do 31. 8.<\/p>\n<p>Monitoring izvajajo na 49 odsekih razli\u010dnih slovenskih rek, jezer in morja. Podatki so dostopni <a href=\"https:\/\/www.arso.gov.si\/vode\/kopalne%20vode\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener nofollow\" data-mce-href=\"https:\/\/www.arso.gov.si\/vode\/kopalne%20vode\/\" data-mce->tukaj<\/a>. Na drugih, nenadzorovanih povr\u0161inskih vodah, NIJZ kopanje odsvetuje.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Bohinjsko jezero. Foto: BoBo\/Srdjan \u017divulovi\u0107 Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Cianobakterije so posebna skupina bakterij, ki&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":162665,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[39180,41651,41678,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-162664","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-cianobakterije","tag-gosca","tag-nacionalni-institut-za-biologijo","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116936497425205626","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/162664","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=162664"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/162664\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/162665"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=162664"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=162664"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=162664"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}