{"id":163232,"date":"2026-07-18T08:42:14","date_gmt":"2026-07-18T08:42:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/163232\/"},"modified":"2026-07-18T08:42:14","modified_gmt":"2026-07-18T08:42:14","slug":"nina-strnad-s-svojimi-custvi-ne-razmetavam","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/163232\/","title":{"rendered":"Nina Strnad: “S svojimi \u010dustvi ne ‘razmetavam’.”"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Vedno je kon\u010dna \u017eelja to, da \u010dlovek ob sli\u0161anem nekaj (po)do\u017eivi.” Foto: Taja Harris<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Nina Strnad je pod naslovom Iskreno zdru\u017eila in izdala svoj prvi skupek avtorskih pesmi. Te so nastajale pribli\u017eno dve desetletji, z njimi pa je v zadnjih letih \u017ee nastopila na odru. Njen prvenec se vrti predvsem okoli ljubezni, tudi “srcozloma” in hrepenenja. Pripoveduje o \u010dustvenih razmislekih mlade \u017eenske, ki i\u0161\u010de svoje mesto pod soncem. “Dobro premislim, preden ljudi spustim v svoj notranji svet. Zato ni bilo samoumevno, da bi \u017ee zgodaj izvajala tako osebne pesmi,” je komentirala dolgotrajnost procesa nastajanja plo\u0161\u010de.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

“Vedela sem, da mora album dozoreti do to\u010dke, ko bo res pripravljen za izdajo. Zelo sem vesela, da smo projekt pripeljali do konca, ga v zadnjih treh letih predstavili \u0161tevilnim poslu\u0161alcem in da je zdaj dostopen tudi tistim, ki se morda ne udele\u017eijo pogosto koncertov ali pa moje glasbe sploh \u0161e ne poznajo oz. jih ta do zdaj niti ni zanimala,” je za MMC povedala pevka, ki meni, da mora biti glasba dostopna vsakomur, saj tako sami preizkusijo, kaj jim ustreza in kaj ne.<\/p>\n

Pri ustvarjanju albuma so sodelovali glasbeni virtuozi Jaka Kopa\u010d, Toma\u017e Gaj\u0161t, Gregor Fti\u010dar, Robert Juki\u010d, Kristijan Krajn\u010dan, Jo\u0161t Lampret, Matija Kre\u010di\u010d in Ema Kre\u010di\u010d. Snemanje je potekalo lanskega junija v Italiji, v studiu ArteSuono, pod vodstvom Stefana Ameria. “Veliko mi pomeni, da imam okoli sebe odli\u010dno ekipo ljudi, s katerimi se med seboj dobro poznamo. Drug drugemu lahko iskreno povemo svoje mnenje, ne da bi to kdo razumel kot osebni napad,” je delila Strnad, ki meni, da kriti\u010dna presoja, ki ni \u0161kodo\u017eeljna, doda globino ustvarjalnosti.<\/p>\n

Kot je \u0161e priznala, je v zadnjih letih postala precej bolj iskrena do sebe in si bolj dovoli povedati, kaj si misli. “Seveda \u0161e vedno spo\u0161tujem ljudi okoli sebe, le drugim se nisem ve\u010d pripravljena podrejati v tak\u0161ni meri kot neko\u010d,” je poudarila.<\/p>\n

Ve\u010d si lahko preberete v spodnjem pogovoru.<\/p>\n

Nazadnje, ko sva se pogovarjali, ste studijsko posneli le nekaj pesmi, med njimi je bila tudi Hurt. S tem ste tudi napovedali nastajanje prvega avtorskega albuma. Avtorsko glasbo ste \u017ee pred tem izvajali v \u017eivo in leta 2024 predstavili tudi v Cankarjevem domu. Kako je gledati nazaj na nekaj posnetih pesmi in zdaj, ko ste v svet poslali neko zaklju\u010deno celoto preteklih dveh desetletij izku\u0161enj, ki je nekak\u0161en odtis \u010dasa?
Zanimivo je. Ena od stvari, ki mi ostaja v mislih, je, da je celoten proces trajal zelo dolgo. Zaradi tega mi je bilo v\u010dasih celo malo nerodno, a vedela sem, da mora album dozoreti do to\u010dke, ko bo res pripravljen za izdajo. Zelo sem vesela, da smo projekt pripeljali do konca, ga v zadnjih treh letih predstavili \u0161tevilnim poslu\u0161alcem in da je zdaj dostopen tudi tistim, ki se morda ne udele\u017eijo pogosto koncertov ali pa moje glasbe sploh \u0161e ne poznajo oz. jih ta do zdaj niti ni zanimala. Zdaj doma lahko poslu\u0161ajo, kaj ustvarjamo, in presodijo, ali jim je v\u0161e\u010d ali ne. Mislim, da mora biti glasba dostopna vsakomur, saj tako sami preizkusijo, kaj jim je v\u0161e\u010d in kaj ne.<\/p>\n

Se vam zdi, da mora vsak glasbenik dose\u010di neko stopnjo zrelosti, preden za\u010dne ustvarjati avtorsko glasbo?
Ne nujno. Nekateri zelo zgodaj za\u010dnejo svoje izra\u017eanje in nimajo te\u017eav s tem, da svoje misli in ob\u010dutke delijo z drugimi. Izredno jih ob\u010dudujem. Zame je to te\u017eje, saj sem po naravi precej zasebna oseba. Svojih \u010dustev ne delim kar tako oz. z njimi ne “razmetavam”. Dobro premislim, preden ljudi spustim v svoj notranji svet. Zato ni bilo samoumevno, da bi \u017ee zgodaj izvajala tako osebne pesmi. Res je, da sem \u017ee v gimnaziji pisala besedila za gara\u017eni bend v Polhovem Gradcu in tako prvi\u010d do\u017eivela, kako je izvajati avtorsko glasbo. Toda nekaj povsem drugega je ustvariti glasbo, pri kateri so tako besedila kot glasba popolnoma moji. \u0160e posebej v d\u017eezu, ki zahteva nekoliko druga\u010den pristop kot pop ali rok. Dolgo se nisem \u010dutila, da sem dovolj sposobna za to. Tako da sem potrebovala malce ve\u010d \u010dasa.<\/p>\n

Pred dvema letoma ste dejali, da je prav razmislek, da bi preve\u010d delili oz. razkrili, podalj\u0161al celoten proces. Se po\u010dutite svobodneje zdaj, ko ste si kon\u010dno “drznili” izdati to glasbo?
Se. Mislim, da predvsem bolj sprejemam samo sebe. Te pesmi so nastajale dolga leta in v tem \u010dasu se je zgodilo marsikaj. Prek njih sem dobila dolo\u010deno distanco do nekaterih \u017eivljenjskih dogodkov in \u010dustev. Sama nisem \u010dlovek, ki bi svoje ob\u010dutke zlahka ubesedil v zasebnem \u017eivljenju. Potrebujem \u010das. Prek glasbe in besedil pa je to precej la\u017eje. \u017delela sem, da bi v pesmih nekaj na\u0161li ljudje, ki se te\u017eje izra\u017eajo; da bi videli, da imamo vsi svoje te\u017eave ter so vzponi in padci pa\u010d del \u017eivljenja.<\/p>\n

Se vam zdi, da imajo ljudje premalo introspekcije, da je premalo iskrenosti med ljudmi in \u010dloveka do samega sebe?
Predvsem se je spremenil potek razmi\u0161ljanja o sebi. Po eni strani se mi zdi, da se svojih \u017eelja in potreb zavedamo bolj kot neko\u010d ter jih je zdaj bolj sprejemljivo tudi izraziti, kar je dobro. Po drugi strani pa \u017eivimo izjemno hitro. Tempo \u017eivljenja nam tako pogosto ne dopu\u0161\u010da, da bi stvari dozorele. V preteklosti so bili ljudje pogosteje primorani biti sami s sabo, niso bili ves \u010das izpostavljeni nekim dra\u017eljajem. Takrat so lahko marsikaj premislili od za\u010detka do konca. Iz svoje glasbene izku\u0161nje pa lahko re\u010dem, da se po\u010dasi vra\u010da tisto “pravo” izra\u017eanje, ki je bilo neko\u010d zelo mo\u010dno. Iskreno upam, da se bo ta trend dobrih besedil in kakovostne glasbe nadaljeval.<\/p>\n

\u017deleli ste ustvariti prilo\u017enost, da ljudje prek glasbe in besedil najdejo sebe. Dejali ste, da vas vedno zbudi pesem Johna Mayerja Stop This Train. Katera pa povzro\u010di, da se umirite oz. ustavite v trenutku?
Takrat poslu\u0161am Shirley Horn, ki je prava mojstrica ti\u0161ine in pavz. Priporo\u010dam njen album Here’s to Life. Na njem so orkestracije znanih ameri\u0161kih pesmi in ve\u010dina jih je v po\u010dasnem ritmu. Nimajo \u017eivahnega energetskega naboja, pomirjajo ter prisilijo \u010dloveka, da se ustavi in prisluhne. Posebej pesem Wild is the Wind spodbudi poslu\u0161alca, da preizkusi svoje potrpljenje. Je pa izredno lepa skladba \u2013 samo treba si je vzeti \u010das in se posvetiti temu, kar poslu\u0161a\u0161.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNina Strnad – Krog in krog (Official video)<\/p>\n

Ste kdaj razmi\u0161ljali, da bi avtorsko glasbo izdali pod umetni\u0161kim imenom?
Sem. Predvsem zato, ker ima\u0161 tako nekako lo\u010deno identiteto; umetni\u0161ko ime ustvari dolo\u010deno distanco med zasebnim in javnim \u017eivljenjem. V\u010dasih celo malo zavidam kolegom, ki imajo to mo\u017enost. Toda na za\u010detku samostojne kariere sem za\u010dela nastopati pod svojim imenom in to je naknadno te\u017eko spremeniti. Sprijaznila sem se s tem, da znotraj mene obstajata dve Nini Strnad: ena varuje svojo zasebnost, je doma z dru\u017eino, druga pa stopi na oder, nastopa in daje intervjuje.<\/p>\n

Ve\u010dkrat ste povedali, da vam je oder ljub\u0161i od snemanja. Se vam je bilo te\u017eko zapreti v studio?
V preteklosti sem snemala v RTV-jevih studiih, tokrat pa sem za\u010dutila, da je \u010das za spremembo. Ne zato, ker bi bilo s prej\u0161njimi studii kar koli narobe, ampak ker sem \u010dutila, da moram obrniti nov list, \u017eelela sem ustvariti druga\u010den zvok. Namenoma sem \u017eelela v studio, kjer \u0161e nikoli nisem delala. Album smo junija lani snemali v Vidmu, Italiji. Pravzaprav se mi ni bilo te\u017eko zapreti tja. Najve\u010d \u010dasa mi pravzaprav ni vzelo snemanje, ampak odlo\u010ditev, da sploh dvignem telefon in se lotim organizacije.<\/p>\n

Ko smo bili enkrat tam, pa sem se po\u010dutila zelo spro\u0161\u010deno. Veliko mi namre\u010d pomeni, da imam okoli sebe odli\u010dno ekipo ljudi, s katerimi se med seboj dobro poznamo. Drug drugemu lahko iskreno povemo svoje mnenje, ne da bi to kdo razumel kot osebni napad. Kriti\u010dna presoja, ki ni \u0161kodo\u017eeljna, doda globino ustvarjalnosti, prav zaradi tega lahko ideje rastejo in se razvijajo. Ker je bil zame to nov prostor, sem imela morda malce treme, a Stefano je zelo prijazen gospod, ki je zelo profesionalen. Zanima ga, kak\u0161en bo kon\u010dni izdelek. Ker je sledil dogajanju, je marsikaj naredil \u017ee sproti in nam s tem olaj\u0161al delo. V dveh snemalnih dneh smo program posneli precej hitro. Ker smo skladbe \u017ee dolgo igrali na koncertih, nismo potrebovali veliko ponovitev. Ve\u010dina albuma je nastala skoraj v \u017eivo, s samo tistimi naknadnimi popravki, ki so bili nujni; nismo namre\u010d prista\u0161i tega, da se stvari preve\u010d popravljajo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tHurt<\/p>\n

Dejali ste, da so nekatere pesmi na albumu \u0161ele za\u017eivele v pravi obliki. Katera je najbolj\u0161i primer?
Ob tem, da gleda\u0161 na to, da idejo prenese\u0161 do poslu\u0161alca in ji ta prisluhne \u2013 vedno je kon\u010dna \u017eelja to, da \u010dlovek ob sli\u0161anem nekaj (po)do\u017eivi \u2013, mora\u0161 najti primerne harmonije in potek pesmi, da ideja res za\u017eivi na pravi na\u010din in pride v ospredje. Tu je treba izpostaviti skladbo November Awaits. Dolgo sem imela ob\u010dutek, da ji nekaj manjka. Zdela se mi je preve\u010d preprosta, mogo\u010de na prvo \u017eogo. Prav zato mi nikoli ni bila med ljub\u0161imi. Ko mi je kdo rekel, da mu je v\u0161e\u010d, sem pomislila: “Res? Od vseh pesmi ravno ta?” (smeh). Ker mi ni bilo v\u0161e\u010d, kako sem zastavila aran\u017ema, smo med snemanjem za\u010deli iskati druga\u010den pristop. Robert Juki\u010d je na basu zaigral novo melodijo, nato sta jo prevzela \u0161e Toma\u017e Gaj\u0161t in Gregor Fti\u010dar. Iz te je nastal uvod skladbe, pozneje \u0161e zaklju\u010dek. Pesem je dobila druga\u010dno melanholi\u010dno barvo, ki jo je po mojem mnenju nujno potrebovala. Iz pesmi, ki mi osebno ni bila pri srcu, je November Awaits postala ena izmed mojih najljub\u0161ih skladb na tem albumu.<\/p>\n

Podobno se je zgodilo tudi s skladbama Zaupanje in Hrepenenje, ki sta bili v preteklosti izvajani v manj\u0161ih zasedbah ali pa z Big Bandom, na albumu pa ju prvi\u010d spremljajo \u0161e godala. Matija Kre\u010di\u010d je napisal aran\u017emaja za godalno spremljavo, ki pesmim doda globino, ki je bila potrebna. Zelo sem vesela, da je sprejel povabilo in naredil odli\u010den izdelek. \u010ce pogledam album kot celoto, sem z njim res zadovoljna.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Notranje rane se celijo podobno kot telesne, le da brazgotina pri prvih ni vidna navzven. Ni nujno, da \u0161e bolijo, so pa opomin, da se je nekaj zgodilo.” Foto: Taja Harris<\/p>\n

Plo\u0161\u010da je pester nabor me\u0161anice angle\u0161kih in slovenskih pesmi. Ste veliko \u010dasa vlo\u017eili v ugotavljanje zaporedja pesmi?
Pravzaprav je ta nastajal \u017ee na koncertih. Ko pripravlja\u0161 koncertni program, mora ta slediti nekak\u0161nemu loku. Ne morejo biti vse skladbe po\u010dasne, ker ljudem lahko pade energija, prav tako ne morejo biti vse zelo energetsko nabite, saj poslu\u0161alec vseh \u010dustev in zvokov preprosto ne more predelati. Tako vedno sledim nekak\u0161ni sinusni krivulji \u2013 z izmenjavanjem hitrih in po\u010dasnej\u0161ih ritmov poskrbim, da je sosledje pesmi razgibano, s \u010dimer ob\u010dinstvo ostane pozorno. Ko smo pripravljali album, sem ugotovila, da je koncertni vrstni red pravzaprav \u017ee zelo dobro deloval, zato smo ga skoraj v celoti obdr\u017eali. Zamenjali smo le dve skladbi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNovember Awaits<\/p>\n

Druga zgodba pa je ustvarjanje vinilne plo\u0161\u010de, na katero bo treba \u0161e malo po\u010dakati. V tem primeru veljajo druga\u010dna pravila, saj si \u010dasovno omejen na obe strani plo\u0161\u010de. Prvi\u010d sem pripravljala izdajo na vinilu in nisem vedela, kako se lotiti razporeditve. Priznam, da sem si pri razmi\u0161ljanju pomagala tudi s ChatGPT-jem (smeh). Predlagal je zanimivo idejo: ena stran naj bo nekoliko mirnej\u0161a, druga bolj \u017eivahna. Zdela se mi je odli\u010dna izto\u010dnica, zato sem jo uporabila. Potem je bilo treba le \u0161e uskladiti minuta\u017eo. Zaradi omejitve prostora smo morali skladbo Son\u010dni blues \u017eal izpustiti z vinilne izdaje, nekaj drugih pa nekoliko skraj\u0161ati. Na zgo\u0161\u010denki in preto\u010dnih platformah je seveda objavljen celoten album.<\/p>\n

\u010ce ostaneva pri vinilnih plo\u0161\u010dah \u2013 imajo tovrstni fizi\u010dni nosilci zvoka za vas posebno vrednost?
Obo\u017eujem vinilne plo\u0161\u010de. Ko sem bila \u0161e otrok, mi star\u0161a sicer sprva nista pustila blizu gramofona; kasete in zgo\u0161\u010denke so bile domnevno “varnej\u0161e”. Ko smo gramofon preselili na vikend, sem iz dolg\u010dasa kon\u010dno poslu\u0161ala njune stare plo\u0161\u010de; poslu\u0161ala sta Beatle, Queen, Tino Turner in \u0161tevilne druge izvajalce. \u017de dolgo sem si \u017eelela gramofon, vendar sem ga kupila \u0161ele pred kratkim. Ko doma polo\u017eim plo\u0161\u010do na gramofon, imam ob\u010dutek, da se za\u010dne poseben ritual. Ni nujno, da sedim in ves \u010das samo poslu\u0161am; v\u010dasih ob glasbi kuham, se pogovarjam \u2026 Zagotovo pa glasbo prek gramofona za\u010dutim druga\u010de, kot \u010de jo poslu\u0161am na zgo\u0161\u010denki ali preto\u010dnih platformah. Vinil mi predstavlja neko romantiko poslu\u0161anja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tHrepenenje<\/p>\n

Album Iskreno se vrti predvsem okoli ljubezni, tudi “srcozloma” in hrepenenja. Pripoveduje o \u010dustvenih razmislekih mlade \u017eenske, ki i\u0161\u010de svoje mesto pod soncem. V preteklosti ste dejali, da ste po vrnitvi iz ZDA iskali svoje mesto, tudi v Sloveniji. Kak\u0161en je ob\u010dutek zdaj, ko ste ga o\u010ditno na\u0161li?
Mislim, da je obdobje od mojih dvajsetih let do tega obdobja, ko bom naslednje leto dopolnila 40 let, zaznamovalo predvsem spra\u0161evanje, kako se umestiti, kje najti sebe ter kako voditi odnose v \u017eivljenju oz. najti ravnovesje, kako ostati zvest sebi, ne da bi pri tem poteptal druge, in kako postaviti meje tako v zasebnem kot poklicnem \u017eivljenju. V zadnjih letih sem postala precej bolj iskrena do sebe. Verjetno je to del zrelost. Bolj si dovolim povedati, kaj si mislim; \u010de imajo vsi ostali mo\u017enost, da povejo, kaj si mislijo, je prav, da jo imam tudi jaz. Seveda hkrati \u0161e vedno spo\u0161tujem ljudi okoli sebe, le drugim se nisem ve\u010d pripravljena podrejati v tak\u0161ni meri kot neko\u010d.<\/p>\n

Izid albuma je napovedala skladba Krog in krog, ki je dobila tudi videospot. Kako ste do\u017eiveli snemanje svojega prvega avtorskega videospota?
Videospot sem nazadnje snemala pribli\u017eno pred desetimi leti; leta 2015 sva ga z Robertom Juki\u010dem posnela za pesem Pada de\u017e, po tem sem kak\u0161nega ustvarila s skupino Vox Arsana. Glede na to, da \u017eivimo v \u010dasu digitalnih platform, se mi je zdelo primerno, da zvoku dodam \u0161e sliko. Dolgo smo razmi\u0161ljali, katera skladba bi bila najprimernej\u0161a. Sprva smo imeli v mislih druge pesmi, potem pa smo ugotovili, da Krog in krog najbolje nagovarja \u0161ir\u0161e ob\u010dinstvo. Maja Krvina si je potem belila glavo s tem, kam bi zapeljali videospot. Iz njene za\u010detne zamisli so nastale tri zgodbe treh parov v razli\u010dnih \u017eivljenjskih obdobjih, ki grejo \u010dez dobre in slabe trenutke v osebnem odnosu. Zgodba nagovarja vse. \u017deleli smo pokazati, da ljubezen ni le obdobje za\u010detne zaljubljenosti. Prav to govori tudi pesem. Ko se odlo\u010di\u0161, da si bo\u0161 z nekom delil \u017eivljenje, odnos ves \u010das prehaja skozi razli\u010dne cikle. Ljubezen se spreminja, dozoreva in se preoblikuje oz. poglobi. Vzponi in padci so nekaj obi\u010dajnega in celo za\u017eelenega. \u010ce ni padcev, tudi vzponov ne more\u0161 zares ob\u010dutiti, zaradi njih pa ve\u0161, za kaj se bori\u0161.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tZaupanje<\/p>\n

Ena izmed oto\u017enej\u0161ih pesmi je A Child Within a Wolf. Kaj je njeno ozadje?
Nastala je leta 2011, ko sem \u017eivela v ZDA. Amerika je bila zame zelo stresno obdobje; veliko sprememb, veliko notranjih vpra\u0161anj je bilo. Ta pesem je nastala prav iz tega prostora. Spomnim se, da sem jo za\u010dela pisati na podzemni \u017eeleznici. Vo\u017enja od stanovanja do \u0161ole je trajala pribli\u017eno 45 minut in takrat sem imela \u010das razmi\u0161ljati in ustvarjati v svoji glavi, kar zelo rada po\u010dnem. Otrok v naslovu predstavlja na\u0161o osnovno ranljivost, volk pa agresijo, ki lahko iz te ranljivosti zraste. Zdelo se mi je pomembno napisati pesem tudi o tem delu \u010dloveka.
Govori o ranah, ki jih nosimo v sebi. Notranje rane se celijo podobno kot telesne, le da brazgotina pri prvih ni vidna na zunaj. Ni nujno, da \u0161e bolijo, so pa opomin, da se je nekaj zgodilo. Tovrstne brazgotine postanejo \u0161ibke to\u010dke, nekontrolirani impulzi. Mislim, da je pomembno, da svoje rane sprejmemo, jih razumemo in se nau\u010dimo z njimi \u017eiveti. \u010ceprav v resnici nikoli ne pozabi\u0161, gre za to, da odpusti\u0161 in ne zanika\u0161, da se je nekaj zgodilo. \u010ce vse samo potla\u010dimo, nas bodo te rane \u0161e naprej dolo\u010dale.<\/p>\n

Skladba Drops of Rain se vrti okoli de\u017enih kapelj, kar odzvanja tudi glasba. Vam de\u017ene kaplje prina\u0161ajo neki mir?
Mislim, da zvok de\u017enih kapelj \u010dloveka res sprosti \u2013 izjema so seveda neurja. Pred kratkim sva se s partnerjem pogovarjala, kako prijeten je ob\u010dutek, ko zunaj de\u017euje, ti pa le\u017ei\u0161 v postelji. De\u017ene kaplje dajejo ob\u010dutek novega \u017eivljenja in sve\u017eine, predvsem v poletnih mesecih. Drops of Rain sicer govori predvsem o hvale\u017enosti. O tem, da si sposoben biti prisoten v trenutku in za\u010dutiti dogajanje okoli sebe. Vsak se spomni prizora v filmu, ko \u010dlovek stoji na de\u017eju in z odprtimi rokami gleda v nebo, medtem ko do\u017eivlja \u010disto ekstazo, ker je tako \u017ealosten ali pa sre\u010den. De\u017ene kaplje nas vrnejo v ta trenutek.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tA Child Within A Wolf<\/p>\n

V skladbi Son\u010dni blues pojete, da se svet vrti. Je to tudi va\u0161a \u017eivljenjska filozofija?
Je. Sicer pa sem dolgo imela moto Life is too short for long faces oz. \u017divljenje je prekratko za pove\u0161ene nosove. Nima smisla, da bi predolgo gojili zamere, ker gre \u017eivljenje tako mimo tebe. Svet gre naprej. Zemlja se vrti. Za vsakim de\u017ejem pride sonce in za vsakim soncem tudi de\u017e. To je naravni cikel \u017eivljenja. Ne moremo biti ves \u010das neizmerno sre\u010dni, pa tudi ne izjemno \u017ealostni. \u017de naslov pesmi Son\u010dni blues je sam po sebi kontradiktoren; vzponi in padci so del nas. Prav je, da sprejme\u0161 \u017eivljenje tako, kot je, se z njim spoprime\u0161, a si v\u010dasih tudi re\u010de\u0161: “Dobro, vseeno je,” in se nasmehne\u0161 ter gre\u0161 naprej. Treba je izbirati stvari, ki so pomembne, saj ni vsaka stvar, ki se ti zgodi, vredna tvojega \u010dasa.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tDrops of Rain<\/p>\n

Dejali ste, da si \u017eelite, da je glasba, ki jo izvajate, narejena na taki ravni, da gre lahko tudi na tuji trg, z njo \u017eelite nastopati dalj \u010dasa. Kak\u0161ni so torej va\u0161i na\u010drti?
Zelo me veseli, da so se na album lepo odzvali tudi organizatorji na Hrva\u0161kem in v Srbiji. Nastopili smo \u017ee v Zagrebu in Beogradu, poleti nas \u010daka koncert na Rabu. Na\u010drtov za tuje trge se \u0161e nisem lotila, vendar interes obstaja. To me zelo veseli, ker zame predstavlja nov ustvarjalni izziv. Nekaj koncertov je torej \u017ee za nami, veliko jih je \u0161e pred nami. Tega albuma ne spremlja klasi\u010dna promocijska turneja, saj smo program v zadnjih treh letih \u017ee predstavili na odru. Stvari bomo izpeljali po svoje. Obi\u010dajno tisto, kar je narejeno na silo, po mojih izku\u0161njah propade. Imam ta privilegij, da stvarem lahko pustim, da se odvijajo naravno, in izkoristila ga bom.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"“Vedno je kon\u010dna \u017eelja to, da \u010dlovek ob sli\u0161anem nekaj (po)do\u017eivi.” Foto: Taja Harris Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":163233,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,595,6412,39793,8733,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-163232","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-intervju","tag-iskreno","tag-nina-strnad","tag-nove-note","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116940095476849241","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/163232","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=163232"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/163232\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/163233"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=163232"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=163232"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=163232"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}