![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Podpora-NATU-.webp\")
Foto: Generirana z ChatGPT\nRazdvojeni Ameri\u010dani in slab\u0161a podoba ZDA<\/p>\n
Zveza Nato v o\u010deh javnosti \u0161e ni v krizi. Nasprotno: nova raziskava Pew Research Center, izvedena med 45.658 odraslimi v 37 dr\u017eavah, ka\u017ee, da zavezni\u0161tvo v ve\u010dini anketiranih \u010dlanic \u0161e vedno u\u017eiva trdno podporo. V trinajstih dr\u017eavah \u010dlanicah ima o Natu pozitivno mnenje povpre\u010dno 65 odstotkov vpra\u0161anih, negativno pa 30 odstotkov. <\/p>\n
Najmo\u010dnej\u0161a podpora je na Poljskem, kjer Nato pozitivno ocenjuje 78 odstotkov vpra\u0161anih. Okoli sedem desetin ali ve\u010d jih zavezni\u0161tvu zaupa tudi na \u0160vedskem, v Nem\u010diji, na Mad\u017earskem, v Zdru\u017eenem kraljestvu in Kanadi. Precej druga\u010dna je slika v Gr\u010diji in Tur\u010diji, kjer ima 59 odstotkov vpra\u0161anih o Natu negativno mnenje. Podpora je v primerjavi z letom 2025 opazno upadla tudi v Franciji, Italiji in ZDA.<\/p>\n
Foto: Generirana z ChatGPT
\nRazdvojeni Ameri\u010dani in slab\u0161a podoba ZDA<\/p>\n
Posebej izrazita je ameri\u0161ka politi\u010dna razpoka. Nato pozitivno ocenjuje 75 odstotkov demokratov, a le 42 odstotkov republikancev. To pomeni, da zavezni\u0161tvo ostaja priljubljeno, vendar se prav v dr\u017eavi, ki je desetletja nosila najve\u010dji del njegove voja\u0161ke te\u017ee, krepi dvom o njegovi koristnosti. Toda klju\u010dni del zgodbe ni vpra\u0161anje, ali bo Nato pre\u017eivel. Pravo vpra\u0161anje je, ali lahko pre\u017eivi v sedanji obliki, \u010de evropske \u010dlanice vse manj verjamejo, da bodo ZDA v krizi ravnale predvidljivo in brez politi\u010dnega pogojevanja.<\/p>\n
Mednarodne raziskave ka\u017eejo, da se ugled ZDA kot zanesljive partnerice hitro slab\u0161a. V Kanadi je denimo dele\u017e ljudi, ki Ameriko vidijo kot zanesljivo partnerico, od leta 2022 padel s 83 na 35 odstotkov. V ve\u010dini \u010dlanic Nata le manj\u0161ina meni, da Washington pri zunanji politiki upo\u0161teva interese zaveznikov.<\/p>\n
To ni ve\u010d le spor o Trumpovem slogu, ampak vpra\u0161anje, koliko ameri\u0161ka jamstva sploh \u0161e \u0161tejejo pri evropskem na\u010drtovanju. Zato se razprava seli od vpra\u0161anja, ali Evropa potrebuje Nato, k vpra\u0161anju, koliko Nata bo morala Evropa financirati in zagotavljati sama. Na vrhu v Ankari so \u010dlanice preverjale izvajanje zaveze, da do leta 2035 za obrambo in \u0161ir\u0161o varnost namenijo pet odstotkov BDP. Evropske \u010dlanice in Kanada naj bi po navedbah generalnega sekretarja Marka Rutteja \u017ee dosegle pribli\u017eno \u0161tiri odstotke.<\/p>\n
Skepticizem med Slovenci<\/p>\n
Podoben razkorak razkriva Slovenija. Po anketi Mediane 45,8 odstotka vpra\u0161anih meni, da bo Nato obstal, vendar bo morala Evropa prevzeti precej ve\u010d odgovornosti. Le 10,6 odstotka pri\u010dakuje njegov razpad ali izgubo pomena. Hkrati 44 odstotkov vpra\u0161anih ZDA pod Donaldom Trumpom ne vidi ve\u010d kot zanesljive voja\u0161ke zaveznice, dodatnih 31,2 odstotka pa jim zaupa le delno.<\/p>\n
Slovenci torej ve\u010dinoma ne zavra\u010dajo Nata, zavra\u010dajo pa idejo, da mora ve\u010d denarja nujno pomeniti ve\u010d oro\u017eja. Najve\u010d, 38,7 odstotka, bi dodatna sredstva usmerilo v civilno za\u0161\u010dito, kibernetsko varnost in zmogljivosti dvojne rabe, 29 odstotkov pa v doma\u010do obrambno industrijo.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Slovenija-NATO-.webp\")
Foto: Generirano z ChatGPT<\/p>\n
Sporo\u010dilo javnosti je zato precej jasno: Nato da, slepa odvisnost od Washingtona ne, ve\u010d varnosti pa predvsem tam, kjer koristi tudi dr\u017eavi in njenim prebivalcem.<\/p>\n
\n Komentar: Jo\u0161t Polc <\/p>\n
\n Slovenski dvom v Nato ni ljubezen do Moskve <\/p>\n
Slovenski odnos do Nata je te\u017eko razumeti brez polpretekle zgodovine. Slovenija je bila desetletja del Jugoslavije, ki se je ume\u0161\u010dala med neuvr\u0161\u010dene ter svojo identiteto gradila na distanci tako do zahodnega kot vzhodnega voja\u0161kega bloka. Del tega refleksa je ostal \u017eiv tudi po osamosvojitvi.<\/p>\n
Hkrati Slovenija nima enake zgodovinske izku\u0161nje kot Poljska, baltske dr\u017eave ali druge \u010dlanice vzhodnega krila Nata, ki so desetletja \u017eivele pod neposrednim sovjetskim pritiskom. Njihov strah pred dana\u0161njo Rusijo je zato razumljiv, \u010deprav se Sovjetsko zvezo, Rusijo in vse njene zaveznice v javnih razpravah v\u010dasih preve\u010d poenostavljeno me\u010de v isti ko\u0161.<\/p>\n
Tudi razo\u010daranje nad nekaterimi potezami Zahoda ni neutemeljeno. Invazija na Irak leta 2003, priznanje Kosova, finan\u010dna kriza, ravnanje oblasti med pandemijo in dvojna merila ob vojni v Gazi so omajali predstavo o Zahodu kot vedno na\u010delnem branitelju mednarodnega prava. Toda kritika Nata ni enaka \u017eelji po izstopu, \u0161e manj koketiranju z Moskvo. Biti kriti\u010den ne pomeni biti proti obrambi. Mnogi zagovorniki ve\u010dje slovenske samostojnosti podpirajo celo ponovno uvedbo obveznega voja\u0161kega roka.<\/p>\n
Slovenija bi bila tako voja\u0161ko bolj pripravljena kot danes, vendar bi ob razmeroma mirnih sosedah svojo varnost gradila predvsem sama. Prav to je bistvo razprave: ne Vzhod ali Zahod, temve\u010d koliko odgovornosti smo pripravljeni prevzeti zase.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zveza Nato v o\u010deh javnosti \u0161e ni v krizi. Nasprotno: nova raziskava Pew Research Center, izvedena med 45.658…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":163310,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-163309","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116940472986162038","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/163309","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=163309"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/163309\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/163310"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=163309"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=163309"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=163309"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}