{"id":16364,"date":"2026-03-06T20:23:07","date_gmt":"2026-03-06T20:23:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/16364\/"},"modified":"2026-03-06T20:23:07","modified_gmt":"2026-03-06T20:23:07","slug":"ali-iz-romunije-prihaja-velika-nevarnost-to-je-znano","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/16364\/","title":{"rendered":"Ali iz Romunije prihaja velika nevarnost? To je znano."},"content":{"rendered":"

Marca 1990 so v romunskem mestu Targu Mures (mad\u017earsko Marosvasarhely) izbruhnili spopadi med tamkaj\u0161njimi Romuni in Mad\u017eari. Spopade so zanetile skupine alkoholiziranih Romunov z napadi na trgovine, ki so imele dvojezi\u010dne napise (poleg romun\u0161\u010dine tudi v mad\u017ear\u0161\u010dini). V pomo\u010d romunskim napadalcem so pri\u0161li tudi Romuni iz bli\u017enjih vasi. Spopadi so na koncu zahtevali \u017eivljenja petih ljudi, okoli tristo je bilo ranjenih.<\/p>\n

Polemika o tem, kdo je pri\u0161el prvi<\/p>\n

Ti dogodki, znani tudi kot \u010drni marec, ki so se zgodili kmalu po koncu komunisti\u010dnega re\u017eima v Romuniji, so pokazali, kako napeti so lahko odnosi med Romuni in Mad\u017eari v Transilvaniji, tj. na obmo\u010dju Romunije, ki je bila pred prvo svetovno del Ogrske.<\/p>\n

Pri polemikah, komu pripada Transilvanija, ima pomembno, \u010de ne celo osrednjo vlogo zgodovinopisje. Medtem ko Mad\u017eari trdijo, da so na obmo\u010dje Transilvanije Mad\u017eari pri\u0161li pred Romuni, Romuni trdijo ravno obratno in zagovarjajo t. i. teorijo dako-rimske kontinuitete (tudi dako-romunske kontinuitete).<\/p>\n

Romuni kot potomci Da\u010danov? Ni dokazov za to.<\/p>\n

Po tej teoriji so Romuni na obmo\u010dju Transilvanije in tudi velikega dela preostale dana\u0161nje Romunije potomci Da\u010danov, ki so v \u010dasu rimske zasedbe anti\u010dne Dakije med letoma 106 in 271\u2013275 na\u0161ega \u0161tetja prevzeli latinski jezik.<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na zemljevidu vidimo rde\u010dkasto obarvano obmo\u010dje, ki naj bi prikazovalo obmo\u010dje, kjer naj bi se od 4. do 7. stoletja govorila latin\u0161\u010dina \u2013 jezik, iz katerega so se razvili vsi romanski jeziki, vklju\u010dno z romun\u0161\u010dino. Vatra straromana dobesedno pomeni starorimska ognji\u0161\u010da oziroma smiselno prevedeno starodavna rimska (romanska) domovina. V resnici se latinski jezik ni nikoli uveljavil na obmo\u010dju Dakije severno od Donave, ki je bil pod rimsko oblastjo okoli 170 let. \u0160ele v zadnjih stoletjih je sledila jezikovna romanizacija Balkana ju\u017eno od Donave, kjer so takrat \u017eiveli tudi predniki dana\u0161njih Romunov. Kot zanimivost: vatra (ogenj, ognji\u0161\u010de) je verjetno beseda albanskega izvora, ki so jo pozneje prevzeli tudi romansko govore\u010di Vlahi ter nekateri slovanski narodi.
\n Foto: Wikimedia Commons <\/p>\n

A teorija dako-rimske kontinuitete je zmotna. Zgodovinski viri, \u0161e zlasti pa jezikovne analize, ka\u017eejo, da v \u010dasu rimske province Dakije ni pri\u0161lo do jezikovne romanizacije tamkaj\u0161njega prebivalstva in da je v resnici do etnogeneze dana\u0161njih Romunov pri\u0161lo v zadnjih stoletjih rimskega imperija na obmo\u010dju ju\u017eno od Donave \u2013 v osr\u010dju Balkana (verjetno na obmo\u010dju dana\u0161nje ju\u017ene Srbije, Makedonije in vzhodne Bolgarije).<\/p>\n

Romunska etnogeneza ju\u017eno od Donave<\/p>\n

Romuni so v veliki meri potomci zgodnjesrednjeve\u0161kih romansko govore\u010dih prebivalcev Balkana ju\u017eno od Donave, ki so v \u010dasu preseljevanja ljudstev postali pastirski nomadi (ter tudi asimilirali del slovanskih pri\u0161lekov, ki so se oprijeli nomadskega pastirstva) in se \u0161ele v poznej\u0161ih stoletjih preselili na obmo\u010djih dana\u0161nje Romunije in Moldavije (pa tudi proti zahodu vse do Istre). Slovani so jim rekli Vlahi.<\/p>\n

Na tradiciji romunske psevdozgodovinske dako-rimske kontinuitete, pa tudi na izro\u010dilih romunskega protislovanskega in protimad\u017earskega nacionalizma temeljijo tudi teze znanega romunskega arheologa Florina Curta.<\/p>\n

Curta in domi\u0161ljijska dako-rimska kontinuiteta<\/p>\n

Leta 1965 rojeni Curta, ki je v svojih mladih letih lahko s pomo\u010djo medijev opazoval spopade med Mad\u017eari in Romuni Targu Muresu ali \u0161e huj\u0161e spopade med romunsko govore\u010dimi Moldavci in Slovani iz Pridnestrja ob in po razpadu Sovjetske zveze, je pozneje od\u0161el v ZDA in se tam uveljavil.<\/p>\n

\"Arheogenetske<\/p>\n

Arheogenetske znanstvene \u0161tudije ugotavljajo, da je v genetskem naboru dana\u0161nje romunske populacije do 55 odstotkov slovanskega genetskega porekla. Drugi najve\u010dji dele\u017e (24,6 odstotka) v romunskem genetskem naboru predstavlja genetsko poreklo prebivalcev dana\u0161nje Bolgarije iz zgodnje \u017eelezne dobe. To je morda genetski dokaz, da je do romunske etnogeneze pri\u0161lo ju\u017eno od Donave na obmo\u010dju dana\u0161nje vzhodne Srbije, zahodne Bolgarije in Makedonije. V genetskem naboru dana\u0161njih Romunov so svoj odtis pustili tudi prebivalci Anatolije, ki so se na Balkan priselili ali v \u010dasu rimskega cesarstva (8,6 odstotka) ali v \u010dasu Otomanskega cesarstva (11,4 odstotka). Na fotografiji: \u010drni del krogov ka\u017ee slovansko genetsko poreklo v genetskem naboru dana\u0161njih balkanskih populacij.
\n Foto: Inigo Olalde, Carles Lalueza-Fox, David Reich in sodelavci <\/p>\n

Curta seveda zagovarja dako-rimsko teorijo, saj trdi, da ni dokazov o mno\u017ei\u010dnih selitvah Romunov oziroma Vlahov z obmo\u010dja ju\u017eno od Donave v dana\u0161njo Romunijo.<\/p>\n

Curtove zmotne teze o Slovanih<\/p>\n

Besedno spretni in tudi duhoviti Curta je postal v znanstvenih krogih najbolj znan s svojimi teorijami o Slovanih, kjer je v slogu teorij ameri\u0161kega zgodovinarja ukrajinskega rodu Omeljana Pritsaka nasprotoval teorijam o mno\u017ei\u010dnih selitvah Slovanov. Pri slavizaciji velikega dela Evrope naj bi \u0161lo le za \u0161irjenje slovanskega jezika.<\/p>\n

Poenostavljeno povedano: za Curta so dana\u0161nji slovanski narodi v jugovzhodni Evropi le nekak\u0161ni potomci romaniziranih staroselcev, ki so pozneje prevzeli slovanski jezik. Z malce \u0161aljivim podtonom bi jim lahko rekli slovansko govore\u010di Romuni.<\/p>\n

Zmotna teza o Slovanih kot bizantinski izmi\u0161ljiji<\/p>\n

\u0160e ve\u010d, Curta celo dvomi o uveljavljenih teorijah o razvoju praslovanskega jezika, pradomovino\u00a0Slovanov postavlja v dana\u0161njo Romunijo, Slovane pa vidi kot nekak\u0161en domi\u0161ljijski produkt bizantinskih zgodovinarjev oziroma Bizantincev od 6. stoletja naprej. V resnici naj bi bili Slovani le zlitje etnij, ki so \u017eivele na spodnji Donavi in naj ne bi imele lastne slovanske identitete. Bizantinski avtorji so si Slovane po mnenju Curte “izmislili” kot kolektivno identiteto za raznolike, lo\u010dene skupine, ki so plenile obmo\u010dje ju\u017eno od meje na Donavi.\u00a0<\/p>\n

\"Preden<\/p>\n

Preden so Rimljani zasedli Dakijo, tj. obmo\u010dje, ki je pokrivalo velik del dana\u0161nje Romunije, so na tem prostoru \u017eiveli Da\u010dani, indoevropsko ljudstvo, ki je bilo sorodno Tra\u010danom \u2013 ti so \u017eiveli na obmo\u010dju dana\u0161nje Bolgarije. Ker so Romuni (zmotno) prepri\u010dani, da so potomci Da\u010danov, je to anti\u010dno ljudstvo pomemben del njihove nacionalne identitete. Na fotografiji vidimo izklesani obraz zadnjega da\u010danskega kralja Decebala v skali nad reko Donavo na meji s Srbijo. Rimski cesar Trajan je leta 106 premagal Decebala in zasedel Dakijo oziroma del nje. Zaradi pritiska germanskih ljudstev, kot so Goti, so se Rimljani v letih 271\u2013275 umaknili iz Dakije ter ju\u017eno od Donave ustanovili novo provinco z imenom Dakija.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

V resnici Slovani niso bili le zgolj domi\u0161ljijski produkt bizantinskih zgodovinarjev oziroma Bizantincev, ampak realna skupnost \u2013 etnija z lastno identiteto. Le tako si lahko razlagamo vire bizantinskega zgodovinarja Prokopija o spopadih Slovanov in Antov (pribli\u017eno med letoma 533 in 545), pri \u010demer sta obe skupini govorili isti jezik. Za spopad med njima je nujno, da so eni imeli slovansko, drugi pa antsko etni\u010dno identiteto.<\/p>\n

Dokaz slovanske samoidentifikacije v viru iz 6. stoletja<\/p>\n

Prvo pri\u010devanje Slovanov o lastni identiteti najdemo pri bizantinskem zgodovinarju Teofilaktu Simokati, kjer skupina treh Slovanov, ki so okoli leta 591 pri\u0161li na obmo\u010dje bizantinskega cesarstva z obmo\u010dja dale\u010d od spodnje Donave (menda iz krajev blizu Baltskega morja), na vpra\u0161anje bizantinskega cesarja Mavricija, kaj so po rodu oziroma kateri etniji\/narodu pripadajo, odgovorijo, da so Slovani (Sklavinoj v gr\u0161\u010dini, najverjetneje Slaw\u0113naj v takratni praslovan\u0161\u010dini). Torej gre za o\u010diten primer slovanske samoidentifikacije.<\/p>\n

Tudi ne dr\u017eijo trditve Curte in njegovih privr\u017eencev, da se je slovanski etnonim sprva najverjetneje s\u030ciril kot zunanja oznaka.<\/p>\n

Slaw\u0113naj (Slovani) kot etni\u010dno-jezikovna samooznaka<\/p>\n

Etnonim, ki se je v praslovan\u0161\u010dini glasil Slaw\u0113naj (to pomeni: ljudje, ki govorijo razumljiv jezik oziroma ljudje, ki znajo govoriti), pozneje, v obdobju splo\u0161ne slovan\u0161\u010dine pa se je preoblikoval v etnonim Slov\u011bni (v sloven\u0161\u010dini pa pozneje razvil v etnonim Slovenci), je samooznaka.<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na zemljevidu vidimo dele\u017ee slovanskega genetskega porekla med dana\u0161njimi populacijami srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Slovani so se iz svoje pradomovine na obmo\u010dju dana\u0161nje Belorusije ter osrednje in severne Ukrajine za\u010deli seliti proti spodnji Donavi kmalu po letu 500. Na obmo\u010dju Balkana ju\u017eno od Donave so se slovanske populacije prepletale z romansko govore\u010dimi pastirskimi staroselci (Vlah), tako da imajo zdaj slovansko govore\u010de balkanske populacije v svojem genetskem naboru gene romaniziranih staroselcev, Romuni in Albanci pa gene slovanskih naseljencev.
\n Foto: Joscha Gretzinger, Zuzana Hofmanova, Walter Pohl, Johannes Krause in sodelavci <\/p>\n

Na drugi strani je zunanja oznaka za Slovane pragermanski Winidoz, iz katere sta se pozneje v nem\u0161\u010dini razvili oznaki Windisch oziroma Wenden.<\/p>\n

Zakaj je Zahod sprejel romunsko psevdozgodovinsko teorijo?<\/p>\n

Seveda se postavlja vpra\u0161anje, kako se je lahko romunska psevdozgodovinska teorija o dako-rimski kontinuiteti (ki je na ravni prav tako psevdozgodovinske venetske teorije o izvoru Slovencev) tako zelo uveljavila v zgodovinskih oziroma znanstvenih krogih na Zahodu.<\/p>\n

Za to je ve\u010d razlogov. Prvi je, da je Curta zelo spreten pri \u0161irjenju svojih zamisli, \u010deprav je po lastnih besedah desno usmerjen, pri polemikah s svojimi nasprotniki zvito uporablja tudi besednjak levice (npr. mad\u017earskim znanstvenikom, na primer Istvanu Vasaryju, ki zagovarjajo poznej\u0161o priselitev Romunov v Transilvaniji, o\u010dita orientalizem, torej stereotipno vzvi\u0161ano gledanje zahodnjakov na vzhodnjake).<\/p>\n

Zmotne zahodnoevropske teze o malo\u0161tevilnih selitvah<\/p>\n

Drugi razlog je, da mu pri \u0161irjenju tez zelo pomaga dejstvo, da so se na Zahodu v zadnjih desetletjih, \u0161e zlasti v arheologiji, uveljavile zmotne teze o le malo\u0161tevilnih selitvah v t. i. obdobju selitev narodov.<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V arheologiji je bil v zadnjih desetletjih mo\u010dan trend zanikanja mno\u017ei\u010dnih selitev v \u010dasu t. i. selitve narodov. Curta, ki je arheolog, je rad trdil, da ni bilo ne mno\u017ei\u010dne selitve Slovanov ne mno\u017ei\u010dne selitve Romunov (Vlahov) z Balkanskega polotoka na obmo\u010dje dana\u0161nje Romunije (torej podpira psevdozgodovinsko teorijo dako-rimske kontinuitete). Genetika, ki je dokazala mno\u017ei\u010dne selitve Slovanov, je zmotne teorije arheologov o selitvah zgolj majhnih skupin Slovanov poslala v ropotarnico zgodovine. Fotografija arheologa in najdenega okostja je simboli\u010dna.
\n Foto: Guliverimage\/Vladimir Fedorenko <\/p>\n

\u010ceprav so se te teze v arheologiji in zgodovini v zadnjih desetletjih (zlasti v primeru Slovanov od 80. let preteklega stoletja) razmahnile, pa imajo \u017ee kar globoke korenine.<\/p>\n

Ideolo\u0161ka podlaga teze o malo\u0161tevilnih selitvah<\/p>\n

Na Severnem Irskem rojeni britanski zgodovinar Peter Heather, eden najbolj\u0161ih zgodovinarjev na svetu, je \u017ee leta 2010 opozoril, da so se po drugi svetovni vojni zgodovinarji in arheologi v zahodni Evropi in severni Ameriki sku\u0161ali osvoboditi nacionalnega romantizma 19. stoletja.<\/p>\n

Namesto migracij so izpostavljali \u0161irjenje kultur. Zmanj\u0161eval se je pomen migracij, namesto mno\u017ei\u010dnih so bile zdaj le malo\u0161tevilne. Klju\u010dni dejavnik ni bila ve\u010d migracija, ampak zbiranje oziroma nabiranje privr\u017eencev po tem, ko je bila migracija izpeljana, \u0161e pojasnjuje Heather. Lahko re\u010demo, da je v ozadju teorij o malo\u0161tevilnih selitvah v veliki meri ideologija in ne znanost.<\/p>\n

Curtove teze in dunajska \u0161ola zgodovinopisja<\/p>\n

To je glavni razlog, da so Curtove teorije o Slovanih postale tako privla\u010dne za arheologe in zgodovinarje, ki so \u017ee prej zmanj\u0161evali ali skoraj popolnoma zavra\u010dali mno\u017ei\u010dno priseljevanje Slovanov. Curtove zmotne teorije so tako tudi voda na mlin avstrijski dunajski \u0161oli zgodovinopisja, ki \u2013 iz globoko zakoreninjenih nem\u0161ko-avstrijsko nacionalnih razlogov \u2013 sku\u0161a \u010dim bolj zmanj\u0161ati pomen Slovanov v avstrijski zgodovini.<\/p>\n

\"Po<\/p>\n

Po odhodu Rimljanov so na obmo\u010dje dana\u0161nje Transilvanije pri\u0161la \u0161tevilna ljudstva, zamenjalo se je ogromno prebivalcev. Najprej so pri\u0161la germanska ljudstva, v 6. stoletju je sledilo mno\u017ei\u010dno naseljevanje Slovanov. Mad\u017eari oziroma mad\u017earsko govore\u010di so na obmo\u010dje dana\u0161nje Transilvanije pri\u0161li v 9. stoletju. V 12. stoletju so pri\u0161li Sasi oziroma nem\u0161ko govore\u010di naseljenci. Na fotografiji: romunsko mesto Sibiu, ki so ga v Transilvaniji ustanovili Sasi in mu dali ime Hermannstadt (mad\u017earsko Nagyszeben). Romunski nomadski pastirji, ki so se pozneje ustalili in postali poljedelci, so v Transilvanijo verjetno pri\u0161li \u0161ele po prihodu Sasov.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Ta dunajska \u0161ola zgodovinopisja je postala dominantna tudi v Sloveniji, pa tudi Curta sam je postal zgled za nekatere slovenske zgodovinarje. Velik nasprotnik dunajske \u0161ole zgodovinopisja je \u017ee omenjeni zgodovinar Heather, ki pripada Oxfordski \u0161oli.<\/p>\n

Arheogenetska znanost proti domi\u0161ljijskim miselnim konstruktom<\/p>\n

Te\u017eava za Curto, dunajsko \u0161olo zgodovinopisja in druge zanikovalce mno\u017ei\u010dnih migracij v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku pa je v zadnjih letih postala genetika, \u0161e zlasti pa arheogenetika, tj. preu\u010devanje\u00a0starodavne\u00a0DNK v okostjih, ki jih izkopljejo arheologi.<\/p>\n

Arheogenetske \u0161tudije so pokazale, da npr. selitve Anglov in Sasov v Britanijo, pa tudi selitve Slovanov, niso bile selitve malo\u0161tevilnih voja\u0161kih elit, ampak mno\u017ei\u010dne selitve, katerih posledica je bila skoraj popolna ali delna zamenjava prebivalstva.<\/p>\n

Romuni in slovanski geni<\/p>\n

Lani objavljena arheogenetska \u0161tudija o Slovanih je pokazala, da ima dana\u0161nja romunska populacija v svojem genetskem naboru od 39 do 50 odstotkov slovanskega genetskega porekla.<\/p>\n

\"Arheogenetska<\/p>\n

Arheogenetska znanost, ki preu\u010duje starodavno DNK (tega najdejo v okostjih, ki jih izkopljejo arheologi), je v zadnjih letih razblinila \u017ee \u0161tevilne zmotne ali psevdozgodovinske teorije. Na fotografiji: sodelavec In\u0161tituta Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo v Leipzigu. Ta in\u0161titut je eden najpomembnej\u0161ih in\u0161titutov na svetu za preu\u010devanje starodavne DNK.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

V letih 2021 in 2023 objavljeni\u00a0\u0161tudiji o balkanskih populacijah sta pokazali, da ima romunska populacija v svojem genetskem naboru okoli 55 odstotkov slovanskega genetskega porekla, 24,6 odstotka genetskega porekla zgodnje\u017eeleznodobnih prebivalcev dana\u0161nje Bolgarije, 11,4 odstotka genetskega porekla zahodnoanatolskih populacij, ki so na obmo\u010dje Romunije pri\u0161li v \u010dasu Otomanskega cesarstva, in 8,6 odstotka genetskega porekla ljudi, ki so na Balkan pri\u0161li\u00a0iz Anatolije v \u010dasu rimskega cesarstva.\u00a0To so podatki, ki izpodbijajo tezo o dako-rimski kontinuiteti Romunov.<\/p>\n

Ropotarnica zgodovinopisja<\/p>\n

\u010ce so teze Curte, dunajske \u0161ole zgodovinarjev in njihovih podpornikov zgolj (fantazijski) miselni konstrukti, ki nimajo trdne opore v virih, je arheogenetika po drugi strani preverljiva znanost. Arheogenetika je tako teorije o zgolj malo\u0161tevilnih selitvah in \u0161irjenju slovanstva kot zgolj oziroma predvsem \u0161irjenje slovanskega jezika\u00a0poslala v ropotarnico zgodovinopisja.<\/p>\n

Glavni viri za \u010dlanek:<\/p>\n

Joscha Gretzinger,\u00a0Walter Pohl,\u00a0Zuzana Hofmanova,\u00a0Johannes Krause\u00a0in drugi (vseh avtorjev je skupaj 42), Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs (sl. Starodavni DNK povezuje mno\u017ei\u010dne migracije z raz\u0161iritvijo Slovanov), september 2025.<\/p>\n

I\u00f1igo Olalde, Pablo Carrion, Iosif Lazaridis, David Reich, Carles Lalueza-Fox\u00a0in sodelavci,\u00a0Cosmopolitanism at the Roman danubian frontier, slavic migrations and the genomic formation of modern Balkan peoples\u00a0(sl. Svetovljanstvo na rimski meji ob Donavi, slovanske selitve in genomsko oblikovanje sodobnih balkanskih narodov), avgust 2021.\u00a0<\/p>\n

Isti avtorji, A genetic history of the Balkans from Roman frontier to Slavic migrations (sl. Genetska zgodovina Balkana od rimske meje do slovanskih selitev), 2023.<\/p>\n

Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, prva knjiga (l. 501-800), Ljubljana 1902.<\/p>\n

Domagoj Masla\u010d, Slaveni u ranom srednjem vijeku i pogledi Florina Curta (sl. Slovani v zgodnjem srednjem veku in pogledi Florina Curta), 2022.<\/p>\n

Istvan Vasary, Response to Florin Curta’s review of Cumans and Tatars. Oriental military in the Pre-Ottoman Balkans (sl. Odgovor na Curtovo recenzijo Kumani in Tatari: orientalske vojske v predotomanskem Balkanu), 2016.<\/p>\n

Elemer Ilyes, Ethnic continuity in the Carpato-Danubian area (sl. Etni\u010dna kontinuiteta v karparsko-donavskem obmo\u010dju, 1987.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Marca 1990 so v romunskem mestu Targu Mures (mad\u017earsko Marosvasarhely) izbruhnili spopadi med tamkaj\u0161njimi Romuni in Mad\u017eari. Spopade…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":16365,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[7550,7549,7555,7551,7556,7554,7553,7552,2054,37,38,64,63,1130,3982],"class_list":{"0":"post-16364","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-arheogenetika","9":"tag-dnk","10":"tag-florin-curta","11":"tag-genetika","12":"tag-peter-heather","13":"tag-rimski-imperij","14":"tag-romunija","15":"tag-slovani","16":"tag-slovenci","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenscina","19":"tag-svet","20":"tag-world","21":"tag-zgodovina","22":"tag-znanost"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116184101930641612","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16364","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=16364"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16364\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/16365"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=16364"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=16364"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=16364"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}