<\/p>\n
<\/p>\n
Sateliti za opazovanje, komunikacijo in natan\u010dno dolo\u010danje polo\u017eaja so \u017ee dolgo nepogre\u0161ljivi del voja\u0161kih zmogljivosti, zdaj pa se razvijajo tudi nova oro\u017eja, kot so sistemi za prestrezanje satelitov v orbiti in naprave za njihov nadzor. Kitajska, Rusija in ZDA v te zmogljivosti vlagajo ve\u010d kot 200 milijard dolarjev. V zadnjih petih letih so v orbito poslale na stotine satelitov ter preizku\u0161ale oro\u017eje tako na Zemlji kot v vesolju.<\/p>\n
V vse ostrej\u0161i vesoljski tekmi pa manjka Evropa. Zaostaja zaradi neusklajenih interesov med dr\u017eavami, omejenih nacionalnih prora\u010dunov in pomanjkanja klju\u010dne tehnologije: dovolj zmogljivih raket, ki bi omogo\u010dile ve\u010d deset izstrelitev v orbito na leto.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
![\"Gift](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1784389568_103_gift_article_si.png\")
<\/p>\n
Kitajska raketa Long March 5 ter ruski Proton-M in Angara A5 lahko v orbito ponesejo pribli\u017eno 25.000 kilogramov tovora. SpaceX-ova Falcon Heavy ima zmogljivost skoraj 64.000 kilogramov.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Ariane 6, ki jo upravlja francosko podjetje Arianespace, lahko v orbito ponese okoli 22.000 kilogramov tovora, vendar proizvodnja pospe\u0161evalnikov in omejitve infrastrukture pomenijo, da je \u0161tevilo izstrelitev omejeno na pribli\u017eno 10 na leto.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Leta 2025 so ZDA v povpre\u010dju izvedle ve\u010d kot 15 izstrelitev na mesec, pri \u010demer je bil glavni nosilec teh aktivnosti SpaceX. Zapolnitev te vrzeli ob hkratnem izogibanju odvisnosti od tujega podjetja je najve\u010dja ovira za Evropo, \u010de \u017eeli prepre\u010diti, da bi v orbitalni oboro\u017eevalni tekmi zaostala. To bi obenem zahtevalo ve\u010d milijard evrov nalo\u017eb.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
“\u010ce \u017eeli biti Evropa resna suverena vesoljska sila, mora biti sposobna sama zagotoviti izstrelitve in satelitske zmogljivosti, ki jih potrebuje,”\u00a0je dejal Bleddyn Bowen, avtor knjige Original Sin: Power, Technology and War in Outer Space in izredni profesor astropolitike na univerzi Durham v Veliki Britaniji. “To je temeljni pogoj za to, da se lahko katera koli dr\u017eava ali regija \u0161teje za vesoljsko silo.”<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Evropska zagonska podjetja hitijo razviti alternativo ameri\u0161kim zmogljivostim, vendar so doslej izvedla le nekaj izstrelitev. Njihov poudarek je na hitrosti razvoja, ponovni uporabljivosti raket in lastnih varnostnih zmogljivostih, manj pa na nosilnosti, kar omejuje njihovo uporabnost za voja\u0161ke potrebe.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Eden najve\u010djih evropskih upov, nem\u0161ko podjetje Isar Aerospace SE, je svojo na\u010drtovano misijo “Onward and Upward” \u017ee ve\u010dkrat prelo\u017eilo in novega datuma izstrelitve \u0161e ni dolo\u010dilo. Njegov prvi poskus izstrelitve pred letom dni, ki je bil doslej edini poskus orbitalne izstrelitve iz celinske Evrope, je trajal pribli\u017eno 30 sekund, preden je raketa strmoglavila. Raketa Spectrum naj bi lahko v orbito ponesla le okoli 1000 kilogramov tovora.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Daniel Metzler, izvr\u0161ni direktor in soustanovitelj podjetja, je dejal, da so odpovedane izstrelitve “del raketne industrije” in da vsak poskus prina\u0161a dragocene izku\u0161nje.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
“Ni nobenega dvoma, da bomo dosegli orbito in dokazali zanesljiv dostop do vesolja,” je dejal.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Medtem se v orbiti \u017ee leta kopi\u010di vse ve\u010d potencialnih gro\u017eenj. \u010ceprav mednarodni sporazumi prepovedujejo namestitev jedrskega oro\u017eja v orbito, druge voja\u0161ke aktivnosti ostajajo dovoljene.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Nekatere voja\u0161ke dejavnosti v vesolju so dobro znane. Prvi voja\u0161ki satelit je bil v orbito poslan konec petdesetih let, danes pa je tam po podatkih astrofizika Jonathana McDowella ve\u010d kot 600 voja\u0161kih satelitov. Podoba vohunskih satelitov, ki snemajo Zemljino povr\u0161je in prestrezajo komunikacijske signale, je \u017ee dolgo znana.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
V zadnjem desetletju pa se vra\u010dajo tudi zmogljivosti, ki so bile med hladno vojno ocenjene kot predrage ali kot slepa ulica.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Indija, Kitajska in Rusija so \u017ee preizkusile protisatelitske rakete, izstreljene s kopnega. ZDA so tak\u0161en preizkus nazadnje izvedle leta 2008, ko so z ladje izstreljeno raketo SM-3 Block IIA uporabile za uni\u010denje satelita. Od takrat so uvedle prostovoljni moratorij na tovrstne preizkuse.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Va\u0161e prijave ni bilo mogo\u010de shraniti. Prosimo, poskusite ponovno.<\/p>\n
Uspe\u0161no ste se prijavili.<\/p>\n
Leta 2021 je Kitajska v orbito izstrelila objekt, za katerega se je pozneje pokazalo, da je iz njega morda iz\u0161el oziroma bil izstreljen \u0161e en objekt, ki je nato padel nazaj na Zemljo. Analitiki so ocenili, da je najverjetneje \u0161lo za razli\u010dico sistema delnega orbitalnega bombardiranja (FOBS), pri katerem se jedrska konica namesti v orbito, od koder lahko proti cilju na Zemlji poleti v nepredvidljivem \u010dasu in iz nepri\u010dakovane smeri.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Kitajski preizkus je koncept nadgradil z dodajanjem hipersoni\u010dnega drsnega plovila na bojno glavo, kar ji omogo\u010da manevriranje med pribli\u017eevanjem cilju.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Nobena druga dr\u017eava doslej ni izvedla podobnega preizkusa, vendar je Rusija med hladno vojno uporabljala kratkotrajni sistem FOBS. Pozneje ga je opustila, saj so enako nalogo lahko u\u010dinkoviteje opravljala druga oro\u017eja, kot so balisti\u010dne rakete, izstreljene s podmornic.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
“Razmere v vesolju so danes precej bolj napete kot pred desetimi leti,” je dejal McDowell. “Skrbi te lahko, da bi kdo napa\u010dno ocenil razmere.”<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
ZDA, Kitajska in Rusija so v orbito poslale satelite, ki se lahko premikajo in izvajajo bli\u017enje prelete drugih dr\u017eavnih sistemov, da bi jih opazovale ali nanje vplivale. Nekateri se premikajo tik pod geostacionarno orbito in prestrezajo signale komunikacijskih ter zgodnje opozorilnih satelitov, name\u0161\u010denih na tem obmo\u010dju.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Aprila se je po podatkih o orbitalnih poteh za\u010dela zapletena igra “pregledov” satelitov vseh treh dr\u017eav.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Prvi korak je naredil ruski satelit, ki se je pribli\u017eal geostacionarni orbiti, ve\u010d deset tiso\u010d kilometrov nad Zemljo, in se namestil med tri kitajske komercialne in voja\u0161ke satelite. Bil jim je dovolj blizu, da bi lahko prestrezal komunikacije ali zajemal posnetke.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Nato se je v dogajanje vklju\u010dil ameri\u0161ki satelit, ki se je premaknil v orbito, s katere se je dvakrat na vsakih 24 ur pribli\u017eal ruskemu satelitu na vsega 13 kilometrov. Tak\u0161na razporeditev je omogo\u010dila optimalne svetlobne razmere za fotografiranje ali snemanje.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Nazadnje se je skupini pridru\u017eil \u0161e en kitajski satelit, za katerega analitiki domnevajo, da je bil posebej zasnovan za in\u0161pekcijske naloge. Namestil se je v bli\u017eini skupine satelitov in \u0161e enega ameri\u0161kega voja\u0161kega komunikacijskega satelita.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
\u010ceprav ni bilo znakov trkov ali poseganja v delovanje satelitov, zaporedje teh manevrov ka\u017ee, kako najve\u010dje vesoljske sile namenjajo sredstva in dragoceno gorivo za spremljanje orbitalnih zmogljivosti tekmecev. Hkrati razkriva, kako odvisne so lahko druge dr\u017eave od njihove dobre volje.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Nem\u010dija je lani jeseni zaznala motnje v sistemih Bundeswehra zaradi dveh ruskih obve\u0161\u010devalnih satelitov Luch-Olymp, je povedal obrambni minister Boris Pistorius. Po njegovih besedah imata Moskva in Peking sposobnost, da satelite “motita, zaslepita, manipulirata z njimi ali jih fizi\u010dno uni\u010dita”.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Na predve\u010der ruske invazije na Ukrajino v za\u010detku leta 2022 je ruski kibernetski napad na satelitsko omre\u017eje dru\u017ebe Viasat Inc. onesposobil modeme po Evropi in povzro\u010dil obse\u017ene komunikacijske motnje, zaradi katerih je bilo v Nem\u010diji izklju\u010denih na tiso\u010de vetrnih turbin. Berlin je nato napovedal, da bo do leta 2030 v obrambne in ofenzivne vesoljske zmogljivosti vlo\u017eil 35 milijard evrov.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
“Satelitska omre\u017eja so danes Ahilova peta sodobne dru\u017ebe,” je Pistorius dejal septembra. “Prihodnji konflikti ne bodo ve\u010d omejeni na Zemljo, temve\u010d se bodo odvijali tudi v orbiti.”<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Pred dvema letoma je ameri\u0161ki kongresnik Mike Turner dejal, da Rusija razvija na\u010drt za namestitev jedrskega protisatelitskega oro\u017eja v orbito. Po besedah Jeffreyja Lewisa, direktorja programa za ne\u0161irjenje jedrskega oro\u017eja v Vzhodni Aziji na in\u0161titutu Middlebury Institute of International Studies at Monterey, naj bi bil cilj ustvariti mre\u017eo tak\u0161nih naprav, ki bi jih bilo mogo\u010de v primeru velike vojne detonirati ter z njimi uni\u010diti ali onesposobiti vse satelite v dolo\u010denem orbitalnem pasu.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
To trditev je pozneje ponovil tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/112218_459782103_orig.jpg\"\/)
<\/p>\n
Izstrelitev rakete Falcon 9 podjetja SpaceX z izstreli\u0161\u010da Space Launch Complex 40 na Floridi, 12. junija. Foto: Joe Raedle\/Getty Images\/Bloomberg<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0 <\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
“To je realnost sveta, v katerem \u017eivimo,” je dejal Lewis. “Ker so izstrelitve vse cenej\u0161e, lahko uni\u010di\u0161 obstoje\u010de sisteme in jih nato nadomesti\u0161. To je \u0161e vedno bolje kot izgubiti vojno.”<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Z evropskega vidika pa je slika precej druga\u010dna, saj izstrelitve niso ne poceni ne dovolj pogoste.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
\u010ceprav ima Arianespace uspe\u0161no zgodovino in polno naro\u010dil za izstrelitve, med drugim za satelite Leo podjetja Amazon.com Inc., je njegovo izstreli\u0161\u010de za Evropo na precej oddaljeni lokaciji v Francoski Gvajani.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Tak\u0161na lokacija strate\u0161kega evropskega objekta v Ju\u017eni Ameriki se zdi manj primerna v \u010dasu, ko si ameri\u0161ki predsednik Donald Trump prizadeva okrepiti vpliv ZDA na zahodni polobli.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
To je eden od razlogov za razvoj izstrelitvenih zmogljivosti bli\u017eje evropskemu ozemlju. K temu prispeva tudi zaskrbljenost zaradi morebitne odvisnosti od Elona Muska, \u010digar politi\u010dna stali\u0161\u010da in podpora skrajno desnim alternativam evropskim vladam, tudi v Nem\u010diji in Veliki Britaniji, dodatno krepijo \u017eeljo po ve\u010dji samostojnosti.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
“Odvisnost od zaveznikov ali komercialnih ponudnikov, vklju\u010dno z ameri\u0161kim Starlinkom, je lahko tvegana, \u010de klju\u010dne storitve v kriznih razmerah ne bi bile na voljo,” sta v nedavnem poro\u010dilu zapisala analitika in\u0161tituta Rand M\u00e9lusine Lebret in James Black.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Najobetavnej\u0161a evropska lokacija je vesoljsko izstreli\u0161\u010de And\u00f8ya, kjer je svoje poskuse izvajalo tudi podjetje Isar Aerospace.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
And\u00f8ya zaradi svoje lege na 69. stopinji severne zemljepisne \u0161irine omogo\u010da enostaven dostop do polarnih orbit. Njegova zgodovina sega v leto 1962, ko je bila prva izstrelitev izvedena v sodelovanju med Naso, Danskim meteorolo\u0161kim in\u0161titutom ter norve\u0161kimi obrambnimi in raziskovalnimi ustanovami za preu\u010devanje severnega sija.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Danes center zdru\u017euje civilne in voja\u0161ke dejavnosti. \u010ceprav navaja, da je izvedel ve\u010d kot 1200 izstrelitev znanstvenih raket, so bile vse doslej suborbitalne.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Olsen iz And\u00f8ya Space pravi, da je povpra\u0161evanja po orbitalnih izstrelitvah iz celinske Evrope dovolj, da bi lahko upravi\u010dilo ve\u010d kot eno vesoljsko izstreli\u0161\u010de.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
“Vsak teden nas kontaktirajo nova raketna podjetja in posredniki za satelite,” je dejal. “Najprej pa moramo to izpeljati in dokazati, da smo sposobni uspe\u0161ne izstrelitve.”<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Evropske dr\u017eave se posamezno in skupaj posku\u0161ajo vklju\u010diti v to tekmo. Poleg Nem\u010dije Poljska od finskega zagonskega podjetja Iceye za 200 milijonov evrov kupuje tri satelite z radarjem s sinteti\u010dno odprtino, Velika Britanija pa je za nove vesoljske zmogljivosti namenila 3,2 milijarde funtov (4,3 milijarde dolarjev).<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Velika Britanija je maja objavila tudi prve posnetke satelita Noctis-1, vesoljskega teleskopa, namenjenega spremljanju zavezni\u0161kih satelitskih sistemov v orbiti.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/112215_459783298_iff.jpg\"\/)
<\/p>\n
Sestavljanje meteorolo\u0161kega satelita Meteosat Sounder (MTG) v \u010distih prostorih podjetja OHB SE v Bremnu. Foto: Wolfram Schroll\/Bloomberg<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0 <\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Francija ima naprednej\u0161e programe, med drugim razvoj majhnih “telesnih stra\u017earjev” za za\u0161\u010dito ob\u010dutljivih satelitov. Program YODA (Yeux en Orbite pour un Demonstrateur Agile) je namenjen patruljiranju v bli\u017eini klju\u010dnih satelitov, dr\u017eava pa preizku\u0161a tudi uporabo laserjev na Zemlji ali v vesolju za motenje sovra\u017enih aktivnosti, je povedal Xavier Pasco, direktor francoske Fundacije za strate\u0161ke raziskave.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Nem\u0161ko podjetje Rocket Factory Augsburg (RFA) na\u010drtuje izstrelitev letos poleti z nekdanje letalske baze britanskih kraljevih zra\u010dnih sil na otoku SaxaVord v Shetlandskem oto\u010dju, najbolj severnem delu Velike Britanije, ki si prav tako prizadeva postati evropsko vesoljsko sredi\u0161\u010de.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
RFA je h\u010derinska dru\u017eba nem\u0161kega proizvajalca satelitov OHB SE, ki skupaj s podjetjema Airbus SE in Rheinmetall AG sodeluje pri ponudbi za vzpostavitev satelitske internetne storitve za nem\u0161ke oboro\u017eene sile.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Evropska unija je leta 2022 predstavila Evropsko vesoljsko strategijo za varnost in obrambo, od takrat pa je \u017ee za\u010dela uvajati prve elemente novega varnega satelitskega komunikacijskega sistema IRIS2 in GOVSATCOM. Gre za projekt v vrednosti 10,6 milijarde evrov, s katerim \u017eeli Evropa razviti alternativo omre\u017eju Starlink in postopno zmanj\u0161ati svojo odvisnost od ameri\u0161kih zmogljivosti.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Omre\u017eje IRIS2 bo po dokon\u010danju sestavljalo 290 satelitov v razli\u010dnih orbitah. V celoti naj bi za\u010delo delovati do leta 2030 ter zagotavljalo storitve tako vladnim ustanovam kot zasebnim uporabnikom. Satelite razvijajo luksembur\u0161ki SES SA, francoski Eutelsat SA in \u0161panski Hispasat SA.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
“Evropske dr\u017eave veliko vlagajo v zmogljivosti za spremljanje dogajanja v vesolju,” je dejala kapetanka Beatrice Hainaut z In\u0161tituta za strate\u0161ke raziskave francoske vlade. “Imeti aktivne obrambne ali ofenzivne zmogljivosti v vesolju je eno, vendar je enako pomembno tudi vedeti, kaj se tam v resnici dogaja.”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na severozahodni obali goratega arkti\u010dnega otoka, obrnjenega proti Norve\u0161kemu morju, le\u017ei eno najbolj spektakularnih raketnih izstreli\u0161\u010d na svetu.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":164107,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,42748,42750,37,38,42749],"class_list":["post-164106","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-evropa-zeli-okrepiti-svojo-prisotnost-v-vesolju","tag-omejene-izstrelitvene-zmogljivosti-in-odvisnost-od-ameriske-tehnologije","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-vendar-jo-pri-tem-zavirajo-pomanjkanje-raket"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116945923013950391","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/164106","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=164106"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/164106\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/164107"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=164106"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=164106"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=164106"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}