{"id":164135,"date":"2026-07-19T10:01:07","date_gmt":"2026-07-19T10:01:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/164135\/"},"modified":"2026-07-19T10:01:07","modified_gmt":"2026-07-19T10:01:07","slug":"bolezen-ki-je-skoraj-izginila-pustosi-po-jadranski-obali","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/164135\/","title":{"rendered":"Bolezen, ki je skoraj izginila, pusto\u0161i po jadranski obali"},"content":{"rendered":"

Poletje na Jadranu za ve\u010dino dru\u017ein pomeni sonce, morje in po\u010ditnice, a v zadnjih letih, na vrhuncu turisti\u010dne sezone, so lokalne klinike redno polne otrok z neprijetnimi simptomi. Najnovej\u0161a opozorila prihajajo iz splitskih pediatri\u010dnih ambulant, poro\u010da hrva\u0161ki portal morski.hr.<\/p>\n

Gre za impetigo<\/a>, bolezen, za katero je marsikdo mislil, da je stvar preteklosti\u00a0in ki je bila zaradi bolj\u0161e splo\u0161ne higiene med prebivalstvom \u017ee zdavnaj izkoreninjena. A\u00a0resnica je nekoliko druga\u010dna. Ni izginila, ampak poleti najde idealno goji\u0161\u010de za \u0161irjenje, znanstveni in javnozdravstveni podatki pa jasno ka\u017eejo na povezavo med preobremenjenim obalnim sistemom, nezakonito gradnjo, izpusti odpadnih voda in skokovitim porastom \u0161tevila bolnikov.<\/p>\n

Kaj je impetigo in kaj ga povzro\u010da?<\/p>\n

Impetigo je zelo nalezljiva povr\u0161inska bakterijska oku\u017eba ko\u017ee. Njena glavna vzroka nista nikakr\u0161na \u00bbnova\u00ab organizma, temve\u010d dve zelo pogosti bakteriji: Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes.<\/p>\n

Bolezen najpogosteje prizadene otroke med drugim in desetim letom starosti, \u010deprav se lahko pojavi tudi pri odraslih. Ka\u017ee se v obliki majhnih mehurjev, napolnjenih z rumenkasto teko\u010dino, ki hitro po\u010dijo in pustijo specifi\u010dne, lepljive kraste barve medu.<\/p>\n

\"Impetigo<\/p>\n

Impetigo prepoznamo po pojavu mehur\u010dkov in krast medene barve na ko\u017ei. FOTO: James Heilman, MD\/Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0<\/p>\n

Bakterije najpogosteje vstopijo v telo skozi mikroskopske po\u0161kodbe ko\u017ee,\u00a0praske in pike komarjev ali skozi ko\u017eo, razdra\u017eeno od sonca in soli. Ker so rane zelo srbe\u010de, se otroci praskajo in nevede prena\u0161ajo oku\u017ebo na druge dele telesa ali na svoje vrstnike v plitvini in na pla\u017ei.<\/p>\n

Zmotno prepri\u010danje, da je impetigo bolezen preteklosti, izhaja iz dejstva, da so dvig splo\u0161nih higienskih standardov sredi 20. stoletja, uvedba teko\u010de vode v gospodinjstvih in redno umivanje z milom drasti\u010dno zmanj\u0161ali njegovo prisotnost v vsakdanjem \u017eivljenju.<\/p>\n

Vendar impetigo ni nikoli povsem izginil. Uspeva tam, kjer se zdru\u017eijo trije klju\u010dni dejavniki: visoka temperatura, vla\u017enost in pove\u010dana koncentracija ljudi na majhnem obmo\u010dju ob sprostitvi higienskih ovir (kot je dolgotrajna izpostavljenost mokrim kopalkam in deljenje brisa\u010d na pla\u017eah).<\/p>\n

Klju\u010d do oku\u017ebe je\u00a0umazano morje<\/p>\n

\u010ceprav se bolezen prena\u0161a z neposrednim stikom ko\u017ee\u00a0na ko\u017eo ali prek kontaminiranih predmetov, institucije javnega zdravja in epidemiologi vse bolj opozarjajo na \u0161e en kriti\u010den vir oku\u017ebe: onesna\u017eeno morje. V vrhuncu sezone smo pri\u010da lokalnemu fekalnemu onesna\u017eenju na pla\u017eah ob obali, pi\u0161e morski.hr. Povezava z infrastrukturo je tukaj neposredna in matemati\u010dno dokazljiva.<\/p>\n

Pritisk stanovanj in vikenda\u0161kih\u00a0objektov: \u0161tevilo stanovanjskih enot in turisti\u010dnih postelj v nekaterih obalnih mestih je ve\u010dkrat preseglo zmogljivost lokalne infrastrukture. \u0160tevilni objekti, ki se uporabljajo izklju\u010dno poleti, niso priklju\u010deni na javno kanalizacijo s \u010distilniki, temve\u010d se zana\u0161ajo na greznice ali t. i. \u010drne\u00a0jame. Zaradi nenadnega pritoka tiso\u010dev turistov v juliju in avgustu se te jame prehitro napolnijo. Pogosto se prelivajo, pronicajo skozi porozno kra\u0161ko skalo neposredno v morje ali pa se celo namerno praznijo pod okriljem no\u010di.<\/p>\n

\"Zaradi<\/p>\n

Zaradi nenadnega pritoka tiso\u010dev turistov v juliju in avgustu se greznice prehitro napolnijo. Pogosto se prelivajo, pronicajo skozi porozno kra\u0161ko skalo neposredno v morje ali pa se celo namerno praznijo pod okriljem no\u010di, opozarja morski.hr.\u00a0Fotografija je simboli\u010dna. FOTO:\u00a0Shutterstock<\/p>\n

Navti\u010dni turizem in izpust odpadnih voda: hrva\u0161ki Jadran je ena najbolj priljubljenih navti\u010dnih destinacij na svetu. Na tiso\u010de ladij, jaht in jadrnic vsak dan pluje po otokih. \u010ceprav zakoni strogo prepovedujejo izpust \u010drne (fekalne) in sive (kuhinjske, tu\u0161) vode v bli\u017eini obale in v zaprtih zalivih, se to pravilo v praksi pogosto kr\u0161i zaradi pomanjkanja nadzora in infrastrukture za praznjenje rezervoarjev v marinah, opozarja portal\u00a0morski.hr.<\/p>\n

\"\u010ceprav<\/p>\n

\u010ceprav zakoni strogo prepovedujejo izpust \u010drne (fekalne) in sive (kuhinjske, tu\u0161) vode v bli\u017eini obale in v zaprtih zalivih, se to pravilo v praksi pogosto kr\u0161i zaradi pomanjkanja nadzora in infrastrukture za praznjenje rezervoarjev v marinah, opozarja portal\u00a0morski.hr.\u00a0Fotografija je simboli\u010dna. FOTO: Tina Horvat<\/p>\n

Kako fekalno onesna\u017eenje spro\u017ei impetigo?<\/p>\n

\u010clove\u0161ke fekalne odpadne vode so polne bakterij. Ko se tak\u0161na voda izpusti v topla, plitva morja v zalivih, kjer se kopa ve\u010dina otrok, nastane nevarna sinergija.<\/p>\n

\u010ceprav sta\u00a0povzro\u010ditelja\u00a0impetiga (stafilokok in streptokok) sama\u00a0po sebi primarno povezana\u00a0z ljudmi, fekalno onesna\u017eenje drasti\u010dno moti mikrobiolo\u0161ko sliko morja in vanj vna\u0161a tudi bakterijo Escherichia coli in \u010drevesne enterokoke, ki slu\u017eijo kot indikatorji onesna\u017eenja. V tak\u0161nem okolju, pod vplivom vro\u010dine in zmanj\u0161ane cirkulacije morja, patogeni organizmi la\u017eje pre\u017eivijo in ostanejo na ko\u017ei plavalcev. Ko otrok plava v morju, ki je prejelo organsko onesna\u017eenje iz greznice ali z ladje, se tveganje, da bodo patogene bakterije kolonizirale majhno prasko in povzro\u010dile rast krast, nekajkrat pove\u010da.<\/p>\n

\"Zna\u010dilne<\/p>\n

Zna\u010dilne kraste, ki nastanejo, ko mehur\u010dki po\u010dijo.
\nFOTO: Evanherk\/Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0<\/p>\n

\u010ce se mehurji in kraste pojavijo, je pomembno, da takoj obi\u0161\u010dete zdravnika, saj se bolezen uspe\u0161no in hitro zdravi z lokalnimi antibioti\u010dnimi mazili, kar prepre\u010duje nadaljnje \u0161irjenje v dru\u017eini in na pla\u017ei. Vendar dolgoro\u010dna re\u0161itev te te\u017eave ni v tubah antibiotikov, temve\u010d v nujnem popravilu in \u0161iritvi kanalizacijskih omre\u017eij ter stro\u017ejem nadzoru nad navtiki na Jadranu, poudarja morski.hr.<\/p>\n

Izogibajte se prenatrpanim zalivom in pla\u017eam, v bli\u017eini katerih opazite intenziven pomorski promet ali sumljive izpuste.<\/p>\n

Po odhodu iz morja je obvezno tu\u0161iranje s \u010disto, sve\u017eo vodo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Poletje na Jadranu za ve\u010dino dru\u017ein pomeni sonce, morje in po\u010ditnice, a v zadnjih letih, na vrhuncu turisti\u010dne…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":164136,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[42752,585,42590,7646,2408,7187,37,38,64,63],"class_list":["post-164135","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-fekacije","tag-hrvaska","tag-impetigo","tag-morje","tag-onesnazenje","tag-poletje","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116946068518688013","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/164135","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=164135"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/164135\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/164136"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=164135"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=164135"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=164135"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}