{"id":164219,"date":"2026-07-19T12:08:12","date_gmt":"2026-07-19T12:08:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/164219\/"},"modified":"2026-07-19T12:08:12","modified_gmt":"2026-07-19T12:08:12","slug":"prvi-vidni-ukrepi-janseve-vlade","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/164219\/","title":{"rendered":"Prvi vidni ukrepi Jan\u0161eve vlade"},"content":{"rendered":"<p>Po obdobju institucionalne stagnacije, gospodarske negotovosti in neracionalnega tro\u0161enja javnega denarja prevzem oblasti s strani nove vladne ekipe pod vodstvom Janeza Jan\u0161e prina\u0161a nujno potreben zasuk k stabilnosti, razvoju in vsesplo\u0161ni normalizaciji.<\/p>\n<p>Izku\u0161nje iz preteklih kriznih obdobij jasno ka\u017eejo, da ta politi\u010dna opcija ne izgublja dragocenega \u010dasa s praznimi obljubami ali dolgotrajnimi analizami, temve\u010d nemudoma poprime za delo. Prvi klju\u010dni ukrepi, ki so jih ministrstva in vladne slu\u017ebe sprejeli v prvem mesecu mandata ter prvih dneh julija, so natan\u010dno strukturirani, operativno odlo\u010dni in usmerjeni v takoj\u0161nje re\u0161evanje najbolj pere\u010dih te\u017eav slovenskih dr\u017eavljanov in gospodarstva. V ospredju za\u010detnega delovanja nove koalicije so poprava preteklih ideolo\u0161kih krivic, korenit zunanjepoliti\u010dni preobrat z dvigom obrambnih izdatkov, celovita debirokratizacija javnega aparata, dav\u010dna reforma z interventno zakonodajo ter nujna stabilizacija kriti\u010dnih to\u010dk v zdravstvu in dolgoro\u010dni demografski oskrbi.<\/p>\n<p>Simbolni in kulturni prelom <\/p>\n<p>Eden najodmevnej\u0161ih, simbolno pomembnih in ideolo\u0161ko prelomnih ukrepov nove vlade v njenem prvem mesecu delovanja je bila nemudoma izvedena poprava kulturnih krivic na podro\u010dju varovanja nacionalnega spomina. Vlada je na svoji \u010detrti redni seji 23. junija uradno sprejela sklep, s katerim je ponovno ustanovila samostojni javni zavod Muzej slovenske osamosvojitve. Ta klju\u010dna institucija, ki jo je prej\u0161nja oblast izklju\u010dno iz ideolo\u0161kih vzgibov ukinila oziroma nepremi\u0161ljeno zdru\u017eila v skupni javni zavod, je znova dobila svoje avtonomno mesto, ki ji glede na zgodovinski pomen nastanka lastne dr\u017eave neizpodbitno pripada. S tem sklepom je vlada znova lo\u010dila in vzpostavila dva samostojna zavoda, in sicer Muzej slovenske osamosvojitve s sede\u017eem na Metelkovi ulici 6 v Ljubljani ter Muzej novej\u0161e zgodovine Slovenije. Za vr\u0161ilca dol\u017enosti direktorja ponovno obujenega muzeja je bil imenovan priznani zgodovinar dr. Jo\u017ee De\u017eman, ki bo funkcijo opravljal do zaklju\u010dka javnega razpisa oziroma najdlje do 1. julija 2027. Primarni cilj te institucije ostaja sistemati\u010dno zbiranje, preu\u010devanje in ohranjanje gradiva, ki se nana\u0161a na obdobje demokratizacije in sam proces osamosvojitve med letoma 1987 in 1992. Urad vlade za komuniciranje je jasno poudaril, da bo muzej klju\u010dne zgodovinske prelomnice predstavil na poljuden na\u010din, da bi predvsem mlaj\u0161im generacijam nazorno pojasnil pomen vrednot osamosvojitve.<\/p>\n<p><img fetchpriority=\"high\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-988277 size-full\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/tabela.jpg.webp\" alt=\"\" width=\"1017\" height=\"456\"  \/>(Tabela: revija Demokracija)<\/p>\n<p>Odlo\u010den zasuk v zunanji politiki <\/p>\n<p>Vzporedno s kulturnim prebojem je vlada \u017ee v prvih tednih svojega mandata izvedla prenovo na podro\u010dju zunanje politike in za\u0161\u010dite dr\u017eavne suverenosti, s \u010dimer je Slovenijo znova vrnila med zanesljive zahodne zaveznice v okviru evroatlantskih povezav. Med prvimi operativnimi potezami je bila takoj\u0161nja odstranitev palestinske zastave z vladnega poslopja, kar je simboli\u010dno ozna\u010dilo konec prej\u0161nje enostranske in zgre\u0161ene zunanjepoliti\u010dne usmeritve. Sledil je takoj\u0161en preklic preteklih blokad in prepovedi vstopa v dr\u017eavo za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in njegove ministre, s \u010dimer so bili odpravljeni pretekli diplomatski ekscesi, ki so \u0161kodovali ugledu dr\u017eave v mednarodni skupnosti. Hkrati je vlada odpravila prepoved uvoza blaga iz Izraela ter ukinila embargo na tranzit voja\u0161ke opreme in oro\u017eja prek slovenskega ozemlja. Klju\u010den strate\u0161ki korak na podro\u010dju obrambne politike pa je naredil novi obrambni minister mag. Valentin Hajdinjak, ki je potrdil na\u010drt za takoj\u0161en dvig osrednjih obrambnih izdatkov za ve\u010d kot 300 milijonov evrov. S tem finan\u010dnim na\u010drtom je predsednik vlade Janez Jan\u0161a od\u0161el na poletni vrh voditeljev Nata v tur\u0161ko prestolnico Ankara, ki je potekal 7. in 8. julija. Na tem prelomnem zasedanju, ki je potekal v senci pritiskov ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa glede prerazporeditve obrambnega bremena, je Slovenija zaveznicam obljubila doseganje zahtevanih dveh odstotkov bruto doma\u010dega proizvoda za obrambne investicije in nabave \u0161e pred koncem leto\u0161njega leta. S to odlo\u010dno potezo bo Slovenija oprala svoj ugled ter znova postala verodostojna in zanesljiva partnerica znotraj zavezni\u0161tva. Za varnost na doma\u010dih tleh bosta notranji in obrambni resor vzpostavila bistveno stro\u017eji nadzor na ju\u017eni meji z doslednim izvajanjem politike ni\u010delne tolerance do ilegalnih prehodov, kar vklju\u010duje tudi takoj\u0161njo revizijo prora\u010dunskih sredstev za organizacije, ki so olaj\u0161evale kr\u0161enje azilne zakonodaje.<\/p>\n<p>Interventni zakon in dav\u010dna razbremenitev<\/p>\n<p>Na gospodarskem in finan\u010dnem podro\u010dju je prva prioriteta nove koalicije zaustavitev spirale pretiranega dav\u010dnega pritiska, ki je pod prej\u0161njo oblastjo du\u0161ila slovensko podjetnost in odganjala tuje investicije. Ministrstvo za finance pod vodstvom mag. Andreja \u0160irclja je prevzelo osrednjo vlogo pri uveljavljanju klju\u010dnih dav\u010dnih razbremenitev, ki jih prina\u0161a zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Finan\u010dni resor je uspe\u0161no izvedel prehodni rok, ki se je iztekel 30. junija, in zavezancem omogo\u010dil naknadno priglasitev normiranih odhodkov, s \u010dimer se lahko podjetniki nemudoma vrnejo na prej\u0161nji, bistveno ugodnej\u0161i sistem obdav\u010ditve. Od prvega julija naprej so finan\u010dni uradi aktivirali tehni\u010dne in zakonske podlage za uveljavitev socialne kapice pri znesku 7500 evrov bruto ter za zni\u017eanje zavarovalnih osnov za mikro samostojne podjetnike in kmete, kar bo neposredno razbremenilo visoko kvalificiran strokovni kader in male gospodarske subjekte. Pomemben korak v interventni zakonodaji predstavlja tudi uvedba novih dav\u010dnih olaj\u0161av za vlaganja v raziskave, razvoj in visoke tehnologije, kar bo podjetjem omogo\u010dilo hitrej\u0161o rast in zaposlovanje. Cilj teh ukrepov je ustvariti predvidljivo in stimulativno okolje, kjer se delo spla\u010da in kjer gospodarstvo lahko znova zadiha s polnimi plju\u010di.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-986357 size-full\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/SIRCELJ-A.png.webp\" alt=\"\" width=\"1072\" height=\"571\"  \/>Minister za finance Andrej \u0160ircelj (Foto: Posnetek zaslona RTVS)<\/p>\n<p>Debirokratizacija in ukinitev Uradni\u0161kega sveta<\/p>\n<p>Slovenski administrativni aparat je v preteklih letih postal sam sebi namen, zato je vlada \u017ee za\u010dela njegovo reorganizacijo, optimizacijo in kr\u010denjem \u0161tevila ministrstev, da bi s tem zagotovila ve\u010djo operativno u\u010dinkovitost. Najnovej\u0161i radikalen korak na podro\u010dju debirokratizacije javne uprave se je zgodil v za\u010detku julija, ko je vlada v zakonodajni postopek uradno vlo\u017eila predlog za popolno ukinitev Uradni\u0161kega sveta. S tem odlo\u010dnim dejanjem se bo odpravil \u0161e en nepotreben birokratski filter, kar bo omogo\u010dilo bistveno hitrej\u0161e in bolj prilagodljivo kadrovanje preizku\u0161enih strokovnjakov na klju\u010dna mesta v dr\u017eavni upravi. Vzporedno s tem je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in \u0161port zamrznilo izvajanje restriktivnih dolo\u010db zakona o gostinstvu ter ustavilo uveljavitev novih omejitev glede kratkoro\u010dnega oddajanja nepremi\u010dnin v turisti\u010dne namene. S tem korakom je ministrstvo dalo jasen in pozitiven signal celotnemu turisti\u010dnemu sektorju sredi poletne sezone, da dr\u017eava ne bo po nepotrebnem omejevala zasebne pobude in tr\u017ene svobode. Gospodarski resor je hkrati v tesnem sodelovanju z energetskim ministrstvom pripravil pravne podlage za aktivacijo zni\u017eanega 9,5-odstotnega davka na dodano vrednost za osnovna \u017eivila in energente, s \u010dimer se neposredno bla\u017eijo pritiski groze\u010de energetske draginje na podjetja in dru\u017einske prora\u010dune.<\/p>\n<p>Sanacija javnih blagajn in pomo\u010d ob ujmah<\/p>\n<p>Urad vlade za komuniciranje je z uradnimi izjavami in na novinarskih konferencah javnost seznanil s pretresljivimi podatki o realnem stanju dr\u017eavnega prora\u010dunskega primanjkljaja, ki ga je zapustila prej\u0161nja vladna ekipa. Finan\u010dni minister Andrej \u0160ircelj je na sejah vlade argumentirano izpostavil, da je odhajajo\u010da oblast z negospodarnim delovanjem povzro\u010dila zaskrbljujo\u010do in zgodovinsko najvi\u0161jo rast prora\u010dunskih odhodkov v obdobju od januarja do maja 2026, predvsem zaradi nenadzorovanih, delnih in politi\u010dno motiviranih pla\u010dnih sprememb v javnem sektorju. Kot takoj\u0161en odziv na to finan\u010dno luknjo je minister \u0160ircelj \u017ee uveljavil predlog strogih kvot pravic prora\u010dunske porabe za obdobje od julija do septembra 2026, s \u010dimer se bo poraba ministrstev takoj zamejila do priprave celovitega rebalansa prora\u010duna, ki je napovedan za mesec september. Kljub var\u010devanju znotraj javne uprave pa dr\u017eava ni pozabila na ljudi na terenu. Vlada je namre\u010d na svoji prvi julijski seji izdala odlok o finan\u010dni pomo\u010di za odpravo posledic ve\u010d kot 35 milijonov evrov te\u017eke \u0161kode v kmetijstvu zaradi pozebe, urad vlade za komuniciranje pa hkrati intenzivno koordinira nujno finan\u010dno in materialno pomo\u010d dr\u017eave po uni\u010dujo\u010dih vremenskih ujmah, ki so nedavno prizadele \u0161tevilne slovenske regije.<\/p>\n<p>Pokojninska reforma in demografski sklad<\/p>\n<p>Socialna varnost, stabilnost zdravstvenega sistema in re\u0161evanje demografskih izzivov ostajajo klju\u010dni dolgoro\u010dni stebri nove vladne politike. Najve\u010dji sistemski premik se napoveduje na podro\u010dju varovanja pokojnin, saj je vlada uradno predstavila osnutek in prve korake za ustanovitev enotnega demografskega sklada. Ta bo pod eno streho zdru\u017eil dr\u017eavne nalo\u017ebe in kapitalsko premo\u017eenje v skupni vrednosti kar 14 milijard evrov, s \u010dimer bo dolgoro\u010dno zagotovljeno stabilno in varno sofinanciranje pokojninske blagajne ter oskrbe starej\u0161ih generacij. Vzporedno s tem ministrstvo za demografijo, dru\u017eino in socialne zadeve pod vodstvom ministrice Mateje Ribi\u010d \u017ee izvaja korenito prenovo pokojninskega sistema z uveljavitvijo instituta dvojnega statusa, ki delavcem ob izpolnitvi pogojev za upokojitev omogo\u010da prejemanje polne, stoodstotne pokojnine ob so\u010dasnem nadaljevanju dela. V zdravstvenem sistemu se vlada prednostno osredinja na takoj\u0161njo vklju\u010ditev vseh razpolo\u017eljivih zmogljivosti, vklju\u010dno s koncesionarji in zasebniki, v sistem javnega zdravstva za takoj\u0161nje zmanj\u0161anje nedopustno dolgih \u010dakalnih dob, saj mora denar kon\u010dno slediti pacientu. Mlade dru\u017eine pa bodo kmalu dele\u017ene ugodnih stanovanjskih posojil z dr\u017eavno garancijo, saj je osrednji cilj vlade zagotoviti, da bo Slovenija imela varno in svetlo prihodnost.<\/p>\n<p>Petra Jan\u0161a<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Po obdobju institucionalne stagnacije, gospodarske negotovosti in neracionalnega tro\u0161enja javnega denarja prevzem oblasti s strani nove vladne ekipe&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":164220,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[13986,51,4765,1154,59,61,62,37,58,60,38,33191],"class_list":["post-164219","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-andrej-sircelj","tag-janez-jansa","tag-javne-finance","tag-politika","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vlada-rs"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116946567741970198","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/164219","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=164219"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/164219\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/164220"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=164219"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=164219"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=164219"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}