{"id":164317,"date":"2026-07-19T14:51:17","date_gmt":"2026-07-19T14:51:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/164317\/"},"modified":"2026-07-19T14:51:17","modified_gmt":"2026-07-19T14:51:17","slug":"kitajski-kimi-k3-nova-groznja-ui-industriji-polom-ibm-ovih-delnic","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/164317\/","title":{"rendered":"Kitajski Kimi K3 nova gro\u017enja UI-industriji; polom IBM-ovih delnic"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pred
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPred \u0161estimi tedni sta bila tako S & P 500 kot NASDAQ rekordno visoko, od takrat pa ni ve\u010d mo\u010di za nove vrhove. S & P v tem obdobju ni kaj dosti izgubil, NASDAQ pa se je od rekorda odmaknil za \u0161est odstotkov, od tega je v zadnjem tednu izgubil skoraj tri odstotke. In to \u010deprav se je inflacija vidno umirila. Cene \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din, merjene z indeksom CPI, so se namre\u010d junija v ZDA na letni ravni zvi\u0161ale za 3,5 odstotka, potem ko je bila maja letna inflacija 4,2-odstotna. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ker
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKer evropske borze niso tako odvisne od tehnolo\u0161kih delnic, so bili padci v zadnjem tednu zelo blagi, ve\u010d izgub pa je bilo opaziti v ZDA in predvsem v Aziji. V petek je tajvanski delni\u0161ki trg do\u017eivel celo najve\u010dji enodnevni padec v svoji zgodovini, saj je indeks Taiex strmoglavil za 6,5 odstotka. Glavni razlog za razprodajo naj bi bilo opozorilo pogodbenega proizvajalca polprevodnikov TSMC, da bi lahko vse ve\u010dji kapitalski izdatki v prihodnje zmanj\u0161ali dobi\u010dkonosnost podjetja oziroma zni\u017eali profitne mar\u017ee. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Kitajsko zagonsko UI-podjetje Moonshot je predstavilo nov model umetne inteligence Kimi K3, ki naj bi bil najve\u010dji odprtokodni model na svetu in sodi med najzmogljivej\u0161e sisteme umetne inteligence, s \u010dimer resno konkurira ameri\u0161kima OpenAI-ju in Anthropicu, kar \u0161e dodatno zaostruje tekmovanje na podro\u010dju umetne inteligence. Pri razvoju ga podpira tudi tehnolo\u0161ki velikan Alibaba. Novica je skoraj podobno kot pred letom in pol ob pojavu DeepSeeka<\/a> zavr\u0161ala na Wall Streetu in vplivala predvsem na te\u010daje polprevodni\u0161kih delnic, ki so do nedavnega mo\u010dno pridobivale. Padcev v tem sektorju zdaj niso mogli prepre\u010diti niti izjemni \u010detrtletni rezultati tajvanskega proizvajalca \u010dipov TSMC-ja (77-odstotna rast dobi\u010dka) niti podobne lepe novice iz Samsung Electronicsa in nizozemskega ASML-ja, proizvajalca strojev, ki so nepogre\u0161ljivi pri UI-infrastrukturi.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Polom IBM-ovih delnic: -25 %!
Negativno je seveda na finan\u010dne trge zadnji teden vplivalo tudi dogajanje v Iranu in mo\u010dna rast cen nafte. Dogajanje je izjemno pestro in tudi nenavadno, \u0161tevilne delnice znanih podjetij pa izgubljajo tla pod nogami. IBM-ove so bile na primer \u0161e na za\u010detku junija pri rekordnih 330 dolarjih, zdaj so le pri 220 dolarjih (-33 %), potem ko je IBM opozoril, da bo (zaradi \u0161ibkej\u0161e prodaje programske opreme in poslovne infrastrukture) dobi\u010dek drugega \u010detrtletja ni\u017eji od pri\u010dakovanj analitikov in so delnice posledi\u010dno v torek delnice strmoglavile za 25 odstotkov, kar naj bi bilo celo najve\u010d v 115-letni zgodovini podjetja.<\/p>\n

Delnice SpaceX-a \u017ee vredne manj kot v javni prodaji
SpaceX, ki je na borzi Nasdaq za\u010del kotirati pred dobrim mesecem dni in katerega tr\u017ena vrednost je takrat dosegla astronomske tri bilijone dolarjev, je od vrha oddaljen \u017ee skoraj 50 odstotkov in je \u017ee pod vrednostjo 135 dolarjev iz javne prodaje. Za ve\u010d kot 60 odstotkov se je stopila tr\u017ena vrednost Oracla. Na trenutke je volatilnost zelo visoka, analitiki opozarjajo, da je to tudi posledica trgovanja s finan\u010dnim vzvodom.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Delnice
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDelnice ameri\u0161ke banke Goldman Sachs so se letos podra\u017eile za ve\u010d kot 20 odstotkov, kar je precej ve\u010d od povpre\u010dja trga. Banka je imela v drugem \u010detrtletju letos 20,3 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 39 odstotkov ve\u010d kot v enakem obdobju lani. \u010cisti dobi\u010dek je posko\u010dil za 84 odstotkov, na 6,4 milijarde dolarjev. Glavno gonilo rasti dobi\u010dka so bili vi\u0161ji prihodki iz trgovanja z vrednostnimi papirji. Prvi mo\u017e Goldman Sachsa David Solomon je poudaril, da se je zanimanje za financiranje projektov, povezanih z umetno inteligenco, raz\u0161irilo tudi zunaj tehnolo\u0161kega in infrastrukturnega sektorja. Foto: Reuters<\/p>\n

Ve\u010dina tehnolo\u0161kih delnic v medvedjem trendu
Na tem mestu smo \u017ee pogosto poudarjali, da imajo pri vseh rekordih delni\u0161kih indeksov, ki jih spremljamo letos, glavno vlogo tehnolo\u0161ke delnice, a o\u010ditno se je zabava vsaj za\u010dasno kon\u010dala, rast pa je zelo selektivna, saj je trenutno kar 60 odstotkov ameri\u0161kih tehnolo\u0161kih delnic v medvedjem trendu, kar pomeni, da je njihov te\u010daj vsaj 20 odstotkov ni\u017eji od rekorda. Za ve\u010d kot 40 odstotkov pod rekordom so zdrsnile tudi delnice proizvajalca pomnilni\u0161kih kartic SanDiska, ki pa so med vsemi delnicami v indeksu S & P 500 vseeno na 1. mestu po leto\u0161nji rasti, saj so \u0161e vedno skoraj 400 odstotkov nad vrednostjo z za\u010detka leta. <\/p>\n

Izjemni dobi\u010dki ameri\u0161kih bank
Medtem se je \u017ee za\u010dela sezona \u010detrtletnih objav poslovnih rezultatov ameri\u0161kih korporacij. Spet so bile pri objavi svojih bilanc najhitrej\u0161e banke, ki so navdu\u0161ile z rekordnim dobi\u010dkom. Peterica najve\u010djih bank JPMorgan Chase, Goldman Sachs, Bank of America, Wells Fargo in Citigroup je skupaj ustvarila 49 milijard dolarjev \u010detrtletnega dobi\u010dka, kar je 39 odstotkov ve\u010d kot v istem lanskem obdobju, poro\u010da Wall Street Journal. Zasluge gredo visoki frekvenci trgovanja z vrednostnimi papirji, dejavnosti investicijskega ban\u010dni\u0161tva, pa tudi mno\u017eici za\u010detnih javnih prodaj delnic. Najvi\u0161ji dobi\u010dek, 21,2 milijarde dolarjev, je imel JPMorgan.<\/p>\n

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)<\/p>\n

52.146 to\u010dk (-0,9 %)<\/p>\n

S & P 500 (New York)<\/p>\n

7.457 to\u010dk (-1,6 %)<\/p>\n

NASDAQ (New York)25.520 to\u010dk (-2,9 %)STOXX 600 (Evropa)<\/p>\n

641,5 to\u010dk (+0,1 %)<\/p>\n

DAX (Frankfurt)<\/p>\n

24.831 to\u010dk (-0,9 %)<\/p>\n

Nikkei (Tokio)64.141 to\u010dk (-6,4 %)SBITOP (Ljubljana)3.184 to\u010dk (+1,9 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,50 % (+8 baz. to\u010dk)10-letne ameri\u0161ke obveznicezahtevana donosnost: 4,55 % (+1 baz. to\u010dka)dolarski indeks100,8 (-0,2 %)EUR\/USD<\/p>\n

1,1429 (+0,1 %)<\/p>\n

bitcoin<\/p>\n

64.700 USD (+1,2 %)<\/p>\n

nafta brent<\/p>\n

88,1 USD (+16 %)<\/p>\n

zlato4.017 USD (-2,3 %)euribor (6-mese\u010dni; 3-mese\u010dni)2,688 %; 2,483 %
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"200
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t200 ekonomistov in raziskovalcev, med katerimi je 16 Nobelovih nagrajencev, je v skupni izjavi opozorilo, da bi lahko umetna inteligenca preoblikovala gospodarstvo hitreje, kot ga je industrijska revolucija, in pozvala oblikovalce politik, naj hitro ukrepajo, da se bo dru\u017eba lahko spremembam prilagodila: “Parni stroj, elektrika in ra\u010dunalniki so dru\u017ebam dali desetletja za prilagoditev, umetna inteligenca jih bo morda dala le nekaj let.” Foto: Reuters<\/p>\n

V naslednjem tednu tudi rezultati Alphabeta in Tesle
Najve\u010dje ameri\u0161ke banke ve\u010dinoma ohranjajo pozitivne napovedi za drugo polovico leta. Pri\u010dakujejo ugodne razmere na kapitalskih trgih in nadaljnjo rast ameri\u0161kega gospodarstva. Za vrnitev optimizma na delni\u0161ke trge (ta je v zadnjem mesecu izpuhtel) bo zelo pomembno, da bodo tudi preostala podjetja dobro poslovanje nadgradila s smelimi napovedmi. Za podjetja v indeksu S & P 500 se v drugem \u010detrtletju pri\u010dakuje 25-odstotna rast dobi\u010dkov. Tehnolo\u0161ki sektor naj bi dobi\u010dke povedel celo za 65 odstotkov, kar pomeni, da ni prostora za razo\u010daranje. V naslednjem tednu bodo \u010detrtletne poslovne rezultate med drugim objavila podjetja Alphabet, Intel, Tesla in Texas Instruments.<\/p>\n

Krkini delni\u010darji v pri\u010dakovanju dividende
Ljubljanska borza je bila spet zelena oaza, indeks SBI TOP pa je v tedenski primerjavi pridobil 1,8 odstotka, tako da je teden kon\u010dal na novi rekordni vrednosti 3184 to\u010dk. Za skoraj \u0161tiri odstotke so se podra\u017eile Petrolove delnice, ki so vredne 64,60 evra. Krkine delnice so \u0161le v pri\u010dakovanju lepe dividende 9,10 evra bruto (izpla\u010dana bo vsem, ki bodo lastniki delnic v torek) \u0161e za tri odstotke navzgor, te\u010daj 268,50 evra pa pomeni nov rekord. Med redkimi delnicami, ki so pocenile, so NLB-jeve (-0,44 %). Banka se je uvrstila med 36 ponudnikov, ki jih je Evropska centralna banka izbrala, da bodo v evrskem obmo\u010dju sodelovali pri pilotu digitalnega evra, ki se bo za\u010del v drugi polovici leta 2027 in bo trajal 12 mesecev.<\/p>\n

Ob vseh pretresih in zelo selektivni rasti pe\u0161\u010dice delnic je klju\u010dno imeti dobro uravnote\u017een portfelj. Razpr\u0161en portfelj z ameri\u0161kimi delnicami, 10-letno obveznico, surovinami in gotovino, je letos za 16 odstotkov v plusu, tako da se obeta najbolj\u0161a letna donosnost v 30 letih:<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pred \u0161estimi tedni sta bila tako S & P 500 kot NASDAQ rekordno visoko, od takrat pa ni…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":164318,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,42709,82,42708,3088,84,83,62,37,58,60,38,394,8023],"class_list":["post-164317","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-dobicki-bank","tag-economic","tag-kimi-k3","tag-mmc-jev-borzni-komentar","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-spacex","tag-wall-street"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116947208846835528","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/164317","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=164317"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/164317\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/164318"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=164317"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=164317"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=164317"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}