Rejenec<\/a> (avtor Franjo Fran\u010di\u010d)\u00a0<\/p>\nTokrat objavljamo \u0161e enega izmed odli\u010dnih literarnih prispevkov iz na\u0161ega nate\u010daja, ki je med bralkami in bralci na\u0161ega tednika naletel na izjemen odmev. Zgodbo\u00a0je napisala Simona Koder.<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n
***<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n
Soba 115<\/p>\n
Ana je pogledala na telefon. \u010cakala je, da ji bo fant vrnil klic, in ni ji bilo v\u0161e\u010d, da se ji je izmikal. Nazadnje sta govorila pred dvema dnevoma in postajala je nestrpna.<\/p>\n
Telefon je potisnila nazaj v torbico.<\/p>\n
Zaklenila je avto in pohitela \u010dez parkiri\u0161\u010de do hotela. Bilo je hladno aprilsko jutro, \u0161e vedno je bila tema. Za hip je o\u0161inila sve\u017ee prepleskano fasado trinadstropne stavbe.<\/p>\n
Hotel je bil star. \u017de trideset let je kljuboval mestnemu hrupu, prahu, vremenskim razmeram, ne\u0161tetim korakom, izdihanemu zraku \u0161tevilnih \u010dlove\u0161kih plju\u010d in glasovom. \u010ceprav so lastniki veliko vlo\u017eili v obnovo, je bilo propadanje zelo o\u010ditno. Tam je delala \u017ee od vsega za\u010detka; stavba se je starala skupaj z njo in \u0161tevilne po\u0161kodbe zaradi obrabe so jo \u017ealostile.<\/p>\n
Svojo kartico je prislonila ob \u010ditalnik pri vhodu, glasno je zapiskalo in drsna vrata so se naglo odprla. Vstopila je v tiho in zatohlo pritli\u010dje.<\/p>\n
Desno od nje je bila sprejemnica z udobnimi naslanja\u010di, levo pa majhna recepcija s preprostim lesenim pultom. Nad njim je brlela \u0161ibka lu\u010d. V tem trenutku so bili v stavbi le ona in nekaj gostov, ki so mirno spali v svojih sobah.<\/p>\n
Naglo je stopila po marmornih tleh in se za hip ustavila v recepciji, da je s kljukice pod pultom vzela klju\u010d, namenjen prostorom za zaposlene. Njen pogled je obstal na belem listu papirja, ki je le\u017eal poleg ra\u010dunalnika.<\/p>\n
\u00bbSOBA 115, NUJNO!\u00ab je pisalo na njem, natipkano v preprosti pisavi.<\/p>\n
Ker je bila sobarica, je \u010dutila, da je navodilo namenjeno njej. Po navadi ni prejemala tako nenavadnih sporo\u010dil in pomislila je, da gre verjetno za izredno situacijo. Skomignila je z rameni. Tudi tak\u0161ni dnevi so bili.<\/p>\n
Nadaljevala je svojo obi\u010dajno jutranjo pot do dvigala, ki jo je popeljalo v tretje nadstropje. Topo podrsavanje vrat je odmevalo po praznem hodniku.<\/p>\n
Po nekaj korakih je obstala pred vrati prostora, namenjenega sobaricam. Imela je \u0161e dve sodelavki, vendar je ta dan delala sama. Ni bilo veliko dela, zasedenih je bilo le \u0161est sob. Obisk je skozi leta upadal, v soseski so rasli novi, modernej\u0161i hoteli in Ana se je zavedala, da si bo morda \u017ee kmalu morala poiskati slu\u017ebo drugje.<\/p>\n
Odklenila je vrata, se na hitro preoblekla v preproste \u010drne hla\u010de in belo majico, pograbila vozi\u010dek s svojimi potreb\u0161\u010dinami, nato pa odhitela do sobe na koncu hodnika. Na lesenih vratih se je lesketal zlat napis \u00bb115\u00ab. Bila je \u0161e zgodnja, \u0161e vedno je imela dovolj \u010dasa za kavo, vendar je \u010dutila, da mora to opraviti takoj.<\/p>\n
S kartico je odprla vrata in zna\u0161la se je v temni notranjosti. Bilo je zatohlo, zato je odprla okno, da je vanjo buhnil sve\u017e jutranji zrak. Na hitro je pospravila sobo, po\u010distila kopalnico, in ko se je prepri\u010dala, da je vse tako, kot mora biti, je za trenutek obstala. Globoko je zavzdihnila, njen pogled pa je odtaval k te\u017eki rjavi zavesi na oknu.<\/p>\n
Njeno telo je preplavila nenadna utrujenost, zares je potrebovala kavo, vendar so jo noge vodile stran od vrat. Vleklo jo je k postelji in brez pomisleka je legla. Zazrla se je v strop. Soba je bila ovita v poltemo, ugasnila je skoraj vse lu\u010di razen tiste pri izhodu. Postajalo je hladno, vendar se iz nekega razloga ni mogla premakniti. Bilo ji je udobno. Njene veke so postale te\u017eke in nazadnje jo je premagal dreme\u017e.<\/p>\n
Nato je sunkoma planila pokonci. Kaj vendar dela! Drgetala je od mraza. Spomnila se je, da je bila v slu\u017ebi. A zakaj je le\u017eala na tisti postelji in spala? Zmedena je sko\u010dila na noge. Bila je zgro\u017eena, kaj takega se ji \u0161e ni zgodilo in ni mogla verjeti, da je storila kaj tako neeti\u010dnega.<\/p>\n
Stekla je k vratom. Pograbila je kljuko vrat, vendar se na njeno veliko presene\u010denje niso odprla. Spet je poskusila, potegnila je mo\u010dneje. Vendar se vrata \u0161e vedno niso vdala, kot da bi jo nekdo zaklenil v sobo. Zdaj jo je resno zaskrbelo. Od dale\u010d je zasli\u0161ala korake, nato glasove. Pobutala je po vratih.<\/p>\n
\u00bbHalo!\u00ab je zaklicala, \u00bbv sobi 115 sem. Ne morem odpreti vrat, lahko, prosim, sporo\u010dite na recepciji, da sem tukaj?\u00ab<\/p>\n
Prisluhnila je v upanju, da ji bo kdo odgovoril. Za trenutek je vse potihnilo. Po\u010dutila se je nekako prazno, kot da telesno sploh ne bi bila tam, v u\u0161esih je \u010dutila razbijanje svojega srca. So jo sli\u0161ali? Tedaj so se spet oglasili glasovi, nerazlo\u010dni. Pomislila je, da je niso razumeli.<\/p>\n
\u00bbHello! I’m in room 115, I need help!\u00ab<\/p>\n
Znova je prisluhnila. Sli\u0161ala je, kako so se koraki po\u010dasi oddaljevali. Glasovi so se izgubljali v daljavi. Nih\u010de ji ni odgovoril.<\/p>\n
Zaprepadena je spet poskusila odpreti vrata. Zaman.<\/p>\n
In tedaj je za\u010dutila obup, ki ga ni poznala. Utrujenost jo je vlekla v vse smeri, vrtelo se ji je. Kot da bi sanjala, je zaznala \u0161epet. Bili so glasovi, mo\u0161ki in \u017eenski, ki so se zdeli dale\u010d stran, neresni\u010dni.<\/p>\n
\u00bbV tisti sobi, 115, menda stra\u0161i,\u00ab je \u0161epnila \u017eenska.<\/p>\n
\u00bbJe bil res samomor?\u00ab je vpra\u0161al mo\u0161ki.<\/p>\n
\u0160epeti so se vrtin\u010dili.<\/p>\n
\u00bbPrva sobarica, takoj po odprtju \u2026 Od takrat je soba zaprta \u2026 Ker jo je pustil fant? Pa tako mlada, komaj dvajset let \u2026 Grozno \u2026\u00ab<\/p>\n
Ana je vedela, da je ne bodo re\u0161ili. Nikoli ne bo zapustila tiste sobe.<\/p>\n
Zavese na oknih so se dvigovale v jutranji sapici. Zunaj je bila \u0161e vedno tema.\u00a0<\/p>\n
Komisija je njeno zgodbo obrazlo\u017eila takole: \u00bbZgodba Soba 115 je med prispelimi deli izstopala zaradi izvrstno zgrajene pripovedne napetosti in sposobnosti, da bralca pritegne \u017ee v prvih odstavkih. Avtorica spretno ustvarja skrivnostno vzdu\u0161je, ki vzbuja radovednost in bralca vodi skozi zgodbo vse do zaklju\u010dka. Posebna odlika besedila je ob\u010dutek za ritem pripovedi \u2013 razkrivanje informacij je premi\u0161ljeno, napetost pa stopnjuje ravno prav, da zanimanje ne popusti niti za trenutek. Ob tem zgodba ne temelji zgolj na skrivnosti, temve\u010d tudi na prepri\u010dljivih likih in njihovih odzivih na neobi\u010dajne okoli\u0161\u010dine. Jezik je jasen, teko\u010d in naraven, kar omogo\u010da lahkotno branje, hkrati pa ohranja literarno kakovost. Soba 115 zdru\u017euje elemente skrivnostne zgodbe, psiholo\u0161ke napetosti in \u010dlove\u0161ke radovednosti, zato nagovarja zelo \u0161irok krog bralcev. Prav zaradi svoje berljivosti, atmosfere in dobro odmerjenega suspenza predstavlja zgodbo, ki bo bralce Nedeljskega dnevnika pritegnila od prvega do zadnjega stavka.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Spo\u0161tovane bralke, dragi bralci, na\u0161 literarni nate\u010daj Zgodba Nedeljskega se je kon\u010dal in komisija je imela kar obilo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":164488,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,672,8903,42829,35,16708,31,34,36,42827,3177,16274,37,38,16823,42828,33,5240],"class_list":["post-164487","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-hotel","tag-literarni-natecaj","tag-nadnaravno","tag-najpomembnejse-novice","tag-natecaj","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-pisateljstvo","tag-samomor","tag-skrivnost","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-slovenska-literatura","tag-sobarica","tag-top-stories","tag-zgodba"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116948230646903007","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/164487","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=164487"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/164487\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/164488"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=164487"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=164487"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=164487"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}