![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1784456173_104_Screenshot-2026-03-28-at-07.44.44.png\"\/)
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1784456173_104_Screenshot-2026-03-28-at-07.44.44.png\")
<\/a><\/p>\nNjegova odlo\u010ditev odra\u017ea \u0161ir\u0161e spremembe, o katerih so za Reuters spregovorili indijski \u0161tudenti in svetovalci za \u0161tudij v tujini. Zanimanje za Evropo se krepi, medtem ko ZDA, Kanada, Avstralija in Zdru\u017eeno kraljestvo zaostrujejo vizumske pogoje.<\/p>\n
\u0160tudij v Evropi ob\u010dutno cenej\u0161i<\/p>\n
Po oceni svetovalnega podjetja KC Overseas so \u0161olnine na evropskih univerzah praviloma od 50 do 80 odstotkov ni\u017eje kot v ZDA. V \u0161tevilnih evropskih mestih so ni\u017eji tudi \u017eivljenjski stro\u0161ki, \u010deprav to ne velja za ve\u010dja sredi\u0161\u010da, kot je Amsterdam, kjer \u0161tudenti te\u017eko najdejo dostopna stanovanja.<\/p>\n
\u0160tevilo Indijcev, ki odhajajo na \u0161tudij v tujino, se je medtem zmanj\u0161alo. Po podatkih indijske vlade jih je leta 2023 v tujino od\u0161lo ve\u010d kot 908.000, leta 2025 pa pribli\u017eno 626.000. K upadu so prispevali dra\u017eji \u0161tudij, negotove mo\u017enosti za zaposlitev in stro\u017eji pogoji za pridobivanje vizumov.<\/p>\n
Washington je prej\u0161nji teden napovedal dodatno omejevanje \u010dasa, ki ga lahko tuji \u0161tudenti pre\u017eivijo v ZDA. Ukrep je del \u0161ir\u0161ega zaostrovanja ameri\u0161ke priseljenske politike po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hi\u0161o januarja 2025.<\/p>\n
Dogovor med EU in Indijo odpira nove poti<\/p>\n
Zanimanje za evropske univerze se je pove\u010dalo tudi po januarskem trgovinskem dogovoru med EU in Indijo. Ta predvideva la\u017eje vizumske poti, preglednej\u0161e mo\u017enosti za delo po koncu \u0161tudija in bolj\u0161e priznavanje indijskih kvalifikacij.<\/p>\n
Indija in EU naj bi v prihodnjih petih letih sodelovali tudi pri sklepanju sporazumov o socialni varnosti s posameznimi \u010dlanicami. Predvidena je vzpostavitev posebne pisarne, ki bo indijskim \u0161tudentom in strokovnjakom pomagala pri mo\u017enostih za delo v tehnolo\u0161kem sektorju.<\/p>\n
Soustanovitelj platforme Leap Arnav Kumar ocenjuje, da bi se lahko \u0161tevilo indijskih \u0161tudentov in delavcev, ki prihajajo v Evropo, v treh do petih letih pove\u010dalo za 60 do 70 odstotkov. Gre za napoved svetovalnega podjetja, ne za uradno projekcijo Evropske unije.<\/p>\n
Svetovalno podjetje Europe Study Centre je od sklenitve dogovora zaznalo od 25- do 30-odstotno pove\u010danje \u0161tevila povpra\u0161evanj.<\/p>\n
Nem\u010dija za in\u017eenirje, Francija za mened\u017eerje<\/p>\n
\u0160tudenti dr\u017eave vse pogosteje izbirajo glede na podro\u010dje izobra\u017eevanja. Nem\u010dija jih privablja z in\u017eenirskimi programi, Francija s poslovnimi in mened\u017eerskimi \u0161tudiji, Portugalska s cenovno dostopnej\u0161im podiplomskim raziskovanjem, Nizozemska pa z delovnim okoljem in programi v angle\u0161\u010dini.<\/p>\n
V EU trenutno \u0161tudira ve\u010d kot 121.000 Indijcev, kar je pribli\u017eno polovica njihovega \u0161tevila v ZDA. Prvi podatki \u017ee ka\u017eejo rast. Na Nizozemskem se je njihovo \u0161tevilo pove\u010dalo z 2.630 v \u0161tudijskem letu 2018\/19 na pribli\u017eno 3.700 v letu 2025\/26.<\/p>\n
Evropa kljub temu ne zagotavlja samodejne zaposlitve po diplomi. Med ovirami ostajajo znanje jezika, pomanjkanje stanovanj, konkurenca na trgu dela in krepitev politi\u010dnih gibanj, nenaklonjenih priseljevanju. Koliko \u0161tudentov bo dejansko izbralo evropske univerze, bo odvisno predvsem od izvajanja dogovorjenih ukrepov in mo\u017enosti, da po kon\u010danem \u0161tudiju najdejo delo.<\/p>\n
\n\tPovezani \u010dlanki:\n<\/p>\n
\n
\n
<\/p>\n
\t\tNavigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Visoki stro\u0161ki \u0161tudija in stro\u017eja vizumska pravila zmanj\u0161ujejo privla\u010dnost ZDA, Kanade in Zdru\u017eenega kraljestva. Evropske univerze ponujajo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":164800,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,850,2051,493,37,38,7413,404],"class_list":["post-164799","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-francija","tag-indija","tag-nemcija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-studenti","tag-zda"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116950940265178953","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/164799","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=164799"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/164799\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/164800"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=164799"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=164799"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=164799"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}