![\"Kaj](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-20230908_114716x-Podor-avgust-2023-Strunjan-scaled-1000.webp\")
<\/p>\nKrajinski park Strunjan je eno najbolj obiskanih za\u0161\u010ditenih obmo\u010dij na slovenski obali. Vsako leto ga obi\u0161\u010de pribli\u017eno 350.000 ljudi. V parku zato opozarjajo, da \u0161tevilna pravila niso priporo\u010dila, temve\u010d obveznosti, namenjene ohranjanju ob\u010dutljivega naravnega okolja.<\/p>\n
Pozornost javnosti je pred \u010dasom pritegnila fotografija \u017eenske, ki na tamkaj\u0161nji obali nabira kapre. Fotografija je zakro\u017eila po dru\u017ebenih omre\u017ejih in spro\u017eila burne odzive, saj so \u0161tevilni menili, da gre za prepovedano nabiranje rastlin v naravnem rezervatu.<\/p>\n
Poleti naravovarstveni nadzorniki pogosto opa\u017eajo tudi obiskovalce, ki z obale odna\u0161ajo \u0161koljke, pol\u017ee, rakovice, morske je\u017eke in druge morske organizme. Kot poudarja parkovna naravovarstvena nadzornica Brina Knez, tak\u0161no ravnanje zmanj\u0161uje biotsko pestrost in ru\u0161i ob\u010dutljivo ravnovesje morskega ekosistema.<\/p>\n
Vpra\u0161anje nabiranja navadnega kaprovca je sicer nekoliko bolj zapleteno. Rastlina je uvr\u0161\u010dena na rde\u010di seznam ogro\u017eenih rastlinskih vrst v Sloveniji kot redka vrsta, vendar sama uvrstitev \u0161e ne pomeni popolne zakonske za\u0161\u010dite. Nabiranje prosto rasto\u010dih rastlin, odvzemanje \u017eivali in rastlin iz narave ter po\u0161kodovanje vegetacije, ne glede na to, ali gre za zavarovano vrsto ali ne, je prepovedano v obeh naravnih rezervatih znotraj krajinskega parka.<\/p>\n
Poleti naravovarstveni nadzorniki pogosto opa\u017eajo tudi obiskovalce, ki z obale odna\u0161ajo \u0161koljke, pol\u017ee, rakovice, morske je\u017eke in druge morske organizme. Kot poudarja parkovna naravovarstvena nadzornica Brina Knez, tak\u0161no ravnanje zmanj\u0161uje biotsko pestrost in ru\u0161i ob\u010dutljivo ravnovesje morskega ekosistema. Prav tako v parku niso dovoljeni postavljanje kamnitih mo\u017eicev, premikanje ve\u010djih kamnov ali spreminjanje naravne obale, saj s tem obiskovalci uni\u010dujejo mikrohabitate \u0161tevilnih organizmov.<\/p>\n
Te\u017eave z nedovoljenim kolesarjenjem<\/p>\n
V Strunjanu se sicer ne sre\u010dujejo le z nabiranjem rastlin in \u017eivali. Podatki za leto 2025 ka\u017eejo, da je bilo med obravnavanimi kr\u0161itvami najve\u010d nedovoljenega kolesarjenja, ki predstavlja pribli\u017eno 40 odstotkov vseh zaznanih kr\u0161itev, ter parkiranja v naravi (27 odstotkov).<\/p>\n
Posebno problemati\u010dna je vo\u017enja s kolesi po klifu in nasipih strunjanskih solin. V parku opozarjajo, da so nasipi namenjeni predvsem vodnogospodarski infrastrukturi. Vo\u017enja po njih povzro\u010da erozijo, po\u0161koduje teren in vznemirja \u017eivali, hkrati pa zaradi ozkih poti pove\u010duje nevarnost za pe\u0161ce.<\/p>\n
Na obmo\u010dju krajinskega parka velja \u0161e vrsta drugih omejitev. Prepovedani so odmetavanje odpadkov, onesna\u017eevanje voda in tal, uni\u010devanje gnezdi\u0161\u010d ter habitatov \u017eivali, vo\u017enja z motornimi vozili zunaj javnih cest, parkiranje zunaj ozna\u010denih parkiri\u0161\u010d, nedovoljeno kampiranje ter plovba in sidranje na obmo\u010djih, kjer to ni dovoljeno.<\/p>\n
Tudi v Naravnem rezervatu \u0160kocjanski zatok znova opozarjajo obiskovalce, naj spo\u0161tujejo pravila obiska, saj lahko \u017ee na videz nedol\u017eno ravnanje povzro\u010di nepopravljive posledice za tamkaj\u0161nje \u017eivali. Povod za novo opozorilo je nedavni dogodek, ko je neprivezan manj\u0161i pes na u\u010dni poti zgrabil mladi\u010da polojnika, ki po\u0161kodb ni pre\u017eivel.<\/p>\n
<\/p>\n
Po klifih ne smemo kolesariti, na za\u0161\u010ditenih delih morja pa ne sidrati. Foto:\u00a0Naravoslovnotehni\u0161ka fakulteta<\/p>\n
Poleg obvezne uporabe kratkega povodca za pse v rezervatu veljajo \u0161e \u0161tevilne druge omejitve. Obiskovalci se morajo gibati po urejenih poteh in opazovali\u0161\u010dih, saj hoja zunaj ozna\u010denih povr\u0161in ni dovoljena. Prav tako so prepovedani hrupno vedenje, ki vznemirja \u017eivali in druge obiskovalce, ter hranjenje prosto\u017eive\u010dih ali pa\u0161nih \u017eivali oziroma kakr\u0161en koli fizi\u010dni stik z njimi.<\/p>\n
V rezervatu niso dovoljeni niti kopanje, son\u010denje, potapljanje in drugi vodni \u0161porti. Prepovedani so kurjenje ognja, kampiranje in preno\u010devanje v vozilih. Skupinski obiski so mogo\u010di le po predhodnem dogovoru z upravljalcem, kolesarjenje pa je dovoljeno le po ozna\u010deni trasi Parenzane ob robu rezervata.<\/p>\n
Kr\u0161itve tudi na morju<\/p>\n
Zaradi vse ve\u010djega obiska, zlasti v poletnih mesecih, se upravljalci sre\u010dujejo tudi s \u0161tevilnimi kr\u0161itvami varstvenih pravil v Krajinskem parku Debeli rti\u010d. Najpogostej\u0161e so povezane s plovbo in sidranjem plovil na prepovedanih obmo\u010djih, parkiranjem ter vo\u017enjo zunaj dovoljenih povr\u0161in. V Javnem zavodu za naravo in dru\u017ebo Ankaran pojasnjujejo, da med pogostej\u0161e prekr\u0161ke sodijo tudi nedovoljen ribolov, nabiranje morskih organizmov, ob\u010dasno pa zaznajo \u0161e primere preno\u010devanja in kurjenja na obmo\u010dju parka.<\/p>\n
Med najpomembnej\u0161imi omejitvami je prepoved sidranja in plovbe na obmo\u010djih, kjer bi to lahko po\u0161kodovalo morsko dno ali ogrozilo za\u0161\u010ditene habitate. Prav tako nista dovoljena parkiranje in vo\u017enja zunaj za to dolo\u010denih povr\u0161in, saj tak\u0161no ravnanje povzro\u010da po\u0161kodbe naravnega okolja.<\/p>\n
Divje kampiranje je poleg nepravilnega parkiranja ena najpogostej\u0161ih kr\u0161itev v Triglavskem narodnem parku.<\/p>\n
Posebna pravila veljajo tudi za nabiranje rastlin. V prvem in drugem varstvenem obmo\u010dju je prepovedano uni\u010devanje, nabiranje ali odvzemanje prosto\u017eive\u010dih rastlin in \u017eivali iz narave, izjema je le gospodarski ribolov v skladu z veljavnimi predpisi. Nabiranje je dovoljeno v tretjem varstvenem obmo\u010dju, a ne za zavarovane rastlinske vrste.<\/p>\n
Kr\u0161itve so lahko drage. Po spremembah zakona o ohranjanju narave, ki so za\u010dele veljati konec leta 2025, zna\u0161ajo globe za ravnanje v nasprotju z varstvenimi re\u017eimi na zavarovanih obmo\u010djih od 1000 do 2000 evrov za posameznika.<\/p>\n
Nepravilno parkiranje, divje kampiranje in vo\u017enja v naravi<\/p>\n
Triglavski narodni park vsako leto obi\u0161\u010de ve\u010d sto tiso\u010d ljudi, z velikim \u0161tevilom obiskovalcev pa nara\u0161\u010da tudi \u0161tevilo kr\u0161itev pravil, namenjenih varovanju narave. Lani so naravovarstveni nadzorniki obravnavali 553 kr\u0161itev. Kar 425 jih je bilo povezanih z nepravilnim parkiranjem, 79 z divjim kampiranjem oziroma preno\u010devanjem zunaj za to dolo\u010denih mest, 38 z nedovoljeno vo\u017enjo v naravnem okolju, osem z nadelavo poti, po en primer pa s kurjenjem ognja, organiziranjem vo\u017eenj in nedovoljeno rekreacijo na vodotokih.<\/p>\n
Obiskovalcem svetujejo, naj ostanejo na ozna\u010denih poteh, naravo obiskujejo spo\u0161tljivo in je po nepotrebnem ne vznemirjajo. Prepovedana je tudi uporaba brezpilotnih letalnikov brez predhodnega soglasja upravljalca parka.<\/p>\n
Zaradi vse ve\u010djega obiska, zlasti v poletnih mesecih, se upravljalci sre\u010dujejo tudi s \u0161tevilnimi kr\u0161itvami varstvenih pravil v Krajinskem parku Debeli rti\u010d.<\/p>\n
Med pomembnej\u0161imi prepovedmi je \u0161e kopanje v visokogorskih jezerih in potokih, ki velja tako za ljudi kot za pse. Prepovedana sta vo\u017enja in parkiranje motornih vozil zunaj za to dolo\u010denih mest, tudi vo\u017enja s kolesi po naravnem okolju, razen na poteh, kjer je to izrecno dovoljeno.<\/p>\n
Posebna pravila veljajo za preno\u010devanje. \u0160otorjenje, kampiranje in preno\u010devanje zunaj uradnih kampov oziroma drugih za to dolo\u010denih mest niso dovoljeni. Prav divje kampiranje je poleg nepravilnega parkiranja ena najpogostej\u0161ih kr\u0161itev v narodnem parku.<\/p>\n
Lastniki psov morajo svoje \u017eivali v naravnem okolju ves \u010das voditi na povodcu. V parku obiskovalce opozarjajo tudi, naj se ne pribli\u017eujejo \u017eivini na planinskih pa\u0161nikih, saj lahko s tem ogrozijo tako sebe kot \u017eivali.<\/p>\n
Nabiranje le pod dolo\u010denimi pogoji<\/p>\n
Nabiranje rastlin v Triglavskem narodnem parku ni povsod dovoljeno. Zeli\u0161\u010da lahko posameznik za lastne potrebe nabira le v tretjem varstvenem obmo\u010dju, in sicer najve\u010d kilogram na dan. Za komercialno nabiranje je potrebno soglasje upravljalca parka. V tretjem varstvenem obmo\u010dju lahko posameznik nabere tudi najve\u010d dva kilograma gob.<\/p>\n
Druga\u010de je z zlaganjem kamnov. V Javnem zavodu Triglavski narodni park pojasnjujejo, da planinci v visokogorju ob\u010dasno postavljajo kamnite mo\u017eice za orientacijo na brezpotjih. Ker tak\u0161no ravnanje ni opredeljeno kot prepovedano in praviloma nima zaznanih negativnih vplivov na naravno okolje, ga naravovarstveni nadzorniki ne sankcionirajo.<\/p>\n
Obiskovalcem svetujejo, naj ostanejo na ozna\u010denih poteh, naravo obiskujejo spo\u0161tljivo in je po nepotrebnem ne vznemirjajo. Prepovedana je tudi uporaba brezpilotnih letalnikov brez predhodnega soglasja upravljalca parka.<\/p>\n
Zakon o Triglavskem narodnem parku za najpogostej\u0161e kr\u0161itve predvideva visoke globe. Posameznik, ki parkira zunaj dovoljenih mest ali kampira brez soglasja upravljalca, je lahko kaznovan z globo od 100 do 1000 evrov. Za pravne osebe in samostojne podjetnike so predpisane \u0161e vi\u0161je kazni.<\/p>\n
V TNP ob tem poudarjajo, da je dolgoro\u010dno pomembnej\u0161e od kaznovanja ozave\u0161\u010danje obiskovalcev. Poleg naravovarstvenih nadzornikov zato veliko pozornosti namenjajo tudi informiranju obiskovalcev prek informacijskih tabel, digitalnih aplikacij in spletnih vsebin, saj \u017eelijo, da bi ljudje pravila razumeli predvsem kot na\u010din ohranjanja enega najdragocenej\u0161ih naravnih obmo\u010dij v Sloveniji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Krajinski park Strunjan je eno najbolj obiskanih za\u0161\u010ditenih obmo\u010dij na slovenski obali. Vsako leto ga obi\u0161\u010de pribli\u017eno 350.000…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":165536,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[21583,32798,43024,1744,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-165535","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-kampiranje","tag-obnasanje","tag-obnasanje-turistov","tag-pravila","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116954656136550861","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/165535","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=165535"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/165535\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/165536"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=165535"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=165535"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=165535"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}