![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Gx0xNbJbsAAjvSU.webp\")
Vir: X (@MFA_China)<\/p>\nZakaj je Evropa na nekaterih zemljevidih skoraj na robu sveta? Zakaj je Grenlandija videti skoraj tako velika kot Afrika? In zakaj je lahko Brazilija na vrhu sveta? <\/p>\n
Zemljevidi niso le geografski pripomo\u010dek, ampak tudi odsev zgodovine, politike in na\u0161ega pogleda na svet.<\/p>\n
Na prvi pogled je fotografija povsem obi\u010dajna. Govorni\u0161ki pult kitajskega zunanjega ministrstva, dve dr\u017eavni zastavi in zemljevid sveta. Toda marsikateremu Evropejcu bo nekaj takoj padlo v o\u010di \u2013 Evropa ni na sredini. Skoraj na robu je.<\/p>\n
Vir: X (@MFA_China)<\/p>\n
Tak\u0161ne zemljevide pogosto uporabljajo Kitajska in druge azijsko-pacifi\u0161ke organizacije. Svet ni centriran na Atlantik, kot smo vajeni v Evropi, temve\u010d na Pacifik. Za Kitajsko je to povsem naravna izbira. Prav tako, kot se nam zdi naravno, da je Evropa nekje na sredini sveta.<\/p>\n
To je prvi opomnik, da zemljevidi niso le objektivni prikazi planeta. So tudi odraz tega, kdo jih ri\u0161e in komu so namenjeni.<\/p>\n
Je Grenlandija ve\u010dja od Afrike?<\/p>\n
Najbolj znan primer je Mercatorjeva projekcija, ki jo poznamo iz \u0161olskih u\u010dilnic. Zaradi na\u010dina preslikave so obmo\u010dja proti poloma videti precej ve\u010dja, kot so v resnici. Grenlandija je na zemljevidu skoraj primerljiva z Afriko, \u010deprav je Afrika pribli\u017eno \u0161tirinajstkrat ve\u010dja.<\/p>\n
Tudi Evropska unija s pribli\u017eno 4,2 milijona kvadratnih kilometrov zavzema manj povr\u0161ine od Sahare, ki meri okoli devet milijonov kvadratnih kilometrov.<\/p>\n
Real Country Sizes vs Mercator<\/p>\n
Animated version: https:\/\/t.co\/yoP1N6zC2J<\/a> pic.twitter.com\/7Q9tQ7scSi<\/a><\/p>\n \u2014 Brilliant Maps (@BrilliantMaps) July 14, 2026<\/a><\/p>\n \u0160e bolj nenavadno deluje zemljevid, ki ga je izdala Brazilija. Obrnjen je na glavo, jug je zgoraj, sever spodaj, Brazilija pa je postavljena v sredi\u0161\u010de. Na prvi pogled deluje napa\u010dno, \u010deprav ni. Zemlja namre\u010d nima naravnega \u201czgoraj\u201d in \u201cspodaj\u201d. Tudi to je le dogovor, ki smo se ga navadili.<\/p>\n The World Map, as issued by the Brazilian government pic.twitter.com\/FJQy4OBb72<\/a><\/p>\n \u2014 Epic Maps \ud83d\uddfa\ufe0f (@theepicmap) July 15, 2026<\/a><\/p>\n Kdo ima ve\u010djega?<\/p>\n V zadnjih desetletjih so postali priljubljeni tudi tako imenovani kartogrami, kjer velikost dr\u017eav ni odvisna od njihove povr\u0161ine, ampak od izbranega podatka. \u0160tevilne zanimive primere lahko najdete tu<\/a>.<\/p>\n \u010ce zemljevid nari\u0161emo glede na \u0161tevilo prebivalcev, Indija in Kitajska skoraj prevladujeta nad svetom, medtem ko Kanada, Avstralija ali Rusija postanejo presenetljivo majhne. \u010ce enak zemljevid prika\u017ee svetovni bruto doma\u010di proizvod, postanejo najve\u010dje ZDA, Kitajska in Zahodna Evropa.<\/p>\n #Map<\/a> shows the countries of the world resized by GDP and population. Source: https:\/\/t.co\/uXRbEqVYFq<\/a> pic.twitter.com\/hFU7R9L2JL<\/a><\/p>\n \u2014 Simon Kuestenmacher (@simongerman600) March 9, 2018<\/a><\/p>\n \u010ce ga nari\u0161emo po izpustih ogljikovega dioksida, dobimo \u017ee tretjo podobo sveta.<\/p>\n World map, adjusted for carbon emissions pic.twitter.com\/FgWcx7bsKo<\/a><\/p>\n